Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
V Sloveniji in širši Evropi danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Večja slovesnost ob tem dnevu bo 30. avgusta na Kobariškem trgu v Kobaridu, ko bo zbranim govoril Boris Pahor. V Katoliški cerkvi v Sloveniji pa bodo dan obeležili z današnjo mašo v ljubljanski stolnici.
LJUBLJANA > Mašo v stolnici bo daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, po njej pa bo zbrane na kratko nagovorila tudi slovaška veleposlanica v Sloveniji Marianna Oravcova.
Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov bo v soboto in nedeljo med drugim obeležila tudi Krajevna skupnost Rovte, v okviru slovesnosti bo zbrane v nedeljo nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša.
Na evropski ravni bo danes v Litvi, ki predseduje EU, potekala mednarodna konferenca na temo totalitarizmov, na kateri bodo sodelovali ministri za pravosodje in predstavniki mladih z območja EU.
Spominsko slovesnost v Kobaridu 30. avgusta pripravlja Študijski center za narodno spravo, še pred tem bo v prostorih Fundacije poti miru v Posočju mednarodni znanstveni posvet o fašizmu in protifašizmu na Primorskem.
V Sloveniji evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov tudi uradno obeležujemo od lani, ko je vlada sprejela sklep, da se 23. avgust tudi v Sloveniji praznuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
S tem je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov.
V resoluciji so evropski poslanci ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so do zdaj povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji so po popisu, ki ga je izvedel Inštitut za novejšo zgodovino, totalitarni sistemi v času druge svetovne vojne in nekaj mesecev po njej (do januarja 1946) povzročili 98.000 žrtev. Od tega jih je okoli 83.000 umrlo med vojno (na obeh straneh), 15.000 pa neposredno po njej, ko so komunistične oblasti izvedle množične povojne poboje.
STA