Fafangel izstopil iz strokovne skupine za covid-19
“Sprejete odločitve, ki so pogosto v nasprotju z mnenjem epidemiološke službe in tudi z ustaljenimi protokoli in načinom epidemiologov, nas spravljajo v stisko in zato pri tem ne morem in ne želim več sodelovati.” Tako je prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel med drugim v pismu ministru za zdravje utemeljil svoj, že drugi izstop iz vladne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19.
LJUBLJANA > Predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel je v ponedeljek zvečer na twitterju v angleščini zapisal: “To, kar naredimo v krizni situaciji, nas pogosto manj obremenjuje kot tisto, kar si želimo, da bi storili.”
Kaj natančno je želel povedati, je postalo jasno danes zjutraj, ko je v javnost prišlo njegovo pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, s katerim je utemeljil svojo odločitev, da nepreklicno izstopi iz strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19, potem ko je decembra, prav tako zaradi strokovnega nestrinjanja z ukrepi, že izstopil tudi iz prejšnje svetovalne skupine pod vodstvom Bojane Beović.
Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ:
“Epidemiologi in tudi drugi strokovnjaki s področja javnega zdravja zagovarjamo različne kombinacije smiselnih ukrepov, ki gradijo predvsem na transparentnem upravljanju in na zaupanju ljudi.”
Ob Poklukarjevem vabilu v prenovljeno skupino pod vodstvom Mateje Logar je namreč, kot je zapisal, verjel, da bo v drugem krogu drugače, a se je izkazalo, da je slabše.
Nezadovoljen je predvsem z neupoštevanjem epidemiološke stroke pri usmerjanju ukrepov. “Neprestano opozarjanje na nesmiselne odločitve, ki rušijo utečene postopke delovanja epidemiološke službe, in pisanje ločenih mnenj za zapisnik strokovne skupine je nesmiselno in neproduktivno.”
Minister že našel nadomestilo
Minister za zdravje Janez Poklukar Fafanglov odstop obžaluje in se mu zahvaljuje. K sodelovanju je povabil epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik, ki bo z delom začela takoj.
Izgubili zaupanje ljudi
Izpostavil je, da so epidemiologi s težki srcem podprli uvedbo ponovnega lockdowna, pri čemer pa so predlagali, da gre za časovno jasno opredeljen ukrep, tako rekoč brez izjem, razen ene same, to je druženja v namen socialne podpore za posameznike v stiski med prazniki. Raje so torej izbrali kratkotrajno učinkovito zamejevanje širjenja virusa kot neskončno trajanje ukrepov, ki jih družba ne (z)more več sprejemati, a se se dejansko zgodil lockdown v nerazumljivi izvedbi, s številnimi izjemami, zaprtimi šolami (ki bi se morale zadnje zapreti in prve odpreti), z delno odprtim gospodarstvom (brez smiselnosti zakaj so nekatere dejavnosti odprte in druge zaprte), z nerazumljivimi ukrepi obvezne uporabe mask na prostem, nerazumljivimi ukrepi na mejah in drugimi izjemami. “S tem se je izgubila možnost kratkoročnega ukrepanja, hkrati pa bi lahko drastično izboljšali trenutno epidemiološko situacijo in ustrezno prilagodili ukrepe. Izgubilo se je tudi zaupanje ljudi,” je zapisal v pismu. Fafangel je nezadovoljstvo nad načinom izpeljave javnega življenja izrazil že v začetku aprila, kot ga je na twitterju označil za “epski polom”.
“Boga se ne želim igrati”
Fafangel je izpostavil, da epidemiologi in tudi drugi strokovnjaki s področja javnega zdravja zagovarjajo različne kombinacije smiselnih ukrepov, ki gradijo predvsem na transparentnem upravljanju in na zaupanju ljudi. “Kot epidemiologu se mi zdi naravnost grozljivo, da bom odločal o tem, ali in koliko posameznikov lahko svobodno izrazijo svoje mnenje o čemerkoli na javnem (zunanjem) prostoru. Kot epidemiologu mi je namreč pomembno le to, da pri tej pravici upoštevajo strokovna priporočila o medsebojni razdalji in zaščitni maski, v kolikor razdalje med posamezniki ni. Jaz se boga ne želim igrati.”
Fafangel je ves čas poudarjal, da je pri vodenju epidemije temelj “jasna in konsistentna komunikacija” in nasprotoval preveč vojaškemu in represivnemu pristopu, na primer policijski uri in nekaterim drugim omejitvam gibanja. Skupaj z epidemiologi so večkrat opozorili tudi na problem neurejenega sistema polnih bolniških nadomestil, zaradi česar so ljudje kljub okužbam hodili na delo, tistim v tesnih stikih z njimi pa se ni odrejalo karanten.