Fajon in Tajani na Brdu pri Kranju za krepitev odnosov in sodelovanja

BRDO PRI KRANJU > Ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani sta pohvalila odnose in sodelovanje med Italijo in Slovenijo. Fajon je dejala, da je beseda na Brdu pri Kranju med drugim tekla o možnosti za skupne projekte na različnih področjih, pri čemer je omenila upravljanje z vodami, ribištvo, energetiko in podnebne ukrepe.

Italija zainteresirana za morebitno sodelovanje v projektu gradnje JEK 2

Oba sta izpostavila dobro gospodarsko izmenjavo in sodelovanje, ki ga državi želita še krepiti. Tajani je povedal, da so se pogovarjali tudi o jedrski energiji, ki bo po njegovih besedah zaradi cen energije pomembna za konkurenčnost italijanskih podjetij.

Poleg zunanjih ministrov so na današnjem osmem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije sodelovali še ministri oz. državni sekretarji s področja za notranje zadeve, za gospodarstvo, za kmetijstvo, za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor. Prejšnje tovrstno koordinacijsko zasedanje sta junija 2021 v Rimu vodila takratna zunanja ministra Anže Logar in Luigi di Maio.

Fajon je v odgovoru na vprašanje glede pomena jedrske energije potrdila interes italijanske strani za morebitno sodelovanje v projektu gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško, če bi do tega prišlo.

"Jedrska energija se nam zdi ključen vir za naš podjetniški in industrijski sistem," je še dejal Tajani.

Italija je po njegovih besedah na področju energetike naklonjena mešanici jedrske energije in obnovljivih virov. Država tako očitno nekoliko spreminja odnos do jedrske energije, potem ko jo je po jedrski katastrofi v Černobilu pred 40 leti postopoma opustila.

Nadzor na meji bo mogoče odpraviti, ko bo poskrbljeno za varnost

Tajani je omenjal še druge načine izmenjave znanja in praks s Slovenijo, podprl je tudi vzpostavitev slovensko-italijanskega poslovnega foruma.

Kot pomembno temo za obe državi je izpostavil tudi področje migracij in nadzora na mejah, s Fajon sta pohvalila sodelovanje policij.

Tajani je dejal, da odločitev o nadzoru na mejah izhaja iz mednarodnih varnostnih razmer. Izrazil je skrb zaradi povečane frekvence migracij prek balkanske poti, pri čemer je omenil tudi tihotapljenje droge in orožja.

"Slovenija je prepričana zagovornica ohranitve schengenskega prostora, vendar trenutne varnostne razmere ne dopuščajo, da bi odpravili vzpostavljen nadzor na naših notranjih mejah," je dejala Fajon. Tajani je dodal, da bo nadzor mogoče odpraviti, ko bo poskrbljeno za varnost.

Italija je nadzor na meji s Slovenijo uvedla oktobra lani, nazadnje pa ga je podaljšala 19. junija, in sicer za šest mesecev.

Podpisala izvedbeni program sodelovanja v kulturi in izobraževanju, ki vključuje EPK

Fajon je povedala še, da so se danes dogovorili o trilaterali med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, ki naj bi potekala prihodnje leto v Sloveniji.

Fajon in Tajani sta danes poleg skupne izjave po zasedanju podpisala tudi izvedbeni program sodelovanja v kulturi in izobraževanju med vladama za obdobje med letoma 2024 in 2029. Ta med drugim vsebuje določbe glede izvedbe čezmejnega projekta Evropska prestolnica kulture - ta naziv bosta februarja 2025 skupaj prevzeli Nova Gorica in Gorica.

Fajon je prestolnico kulture označila za "edinstven projekt, ki povezuje ljudi na obeh straneh slovensko-italijanske meje" in predstavlja kažipot za prihodnost v povezani Evropi. Tajani pa je omenil možnost, da bi naslednje zasedanje koordinacijskega odbora potekalo prav v Gorici.

Tajani zavrnil možnost uvedbe mesta slovenskega predstavnika v parlamentu v Rimu

Govorila sta tudi o zastopstvu slovenske narodne skupnosti v italijanskih predstavniških telesih. "Slovenija ceni odkrit, konstruktiven dialog z italijansko stranjo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za slovensko narodno skupnost v Italiji," je dejala Fajon. Zagotovila na deželni ravni je po njenem lažje doseči kot na zvezni.

Tajani je dodal, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. Ob tem je zavrnil možnost uvedbe mesta slovenskega predstavnika v parlamentu v Rimu, in menil, da je slovenska skupnost sposobna doseči izvolitev svojih predstavnikov brez posebnega ukrepa, ki bi to zagotavljal.

Zunanja ministra sta govorila tudi o aktualnih globalnih temah, vojni na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Ob tem sta obsodila domnevno vmešavanje v nedavne volitve v Gruziji in Moldaviji ter se zavzela za napredek obeh držav na evropski poti.