“Izgube in čakalne vrste niso opcija”

LJUBLJANA > Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v začetku avgusta letos na pregled ali poseg čakalo 121.959 bolnikov, od tega 72.012 nad dopustno čakalno dobo. Hkrati je večina, 17 od 27 slovenskih bolnišnic, v rdečih številkah. Kljub sanaciji je 17 bolnišnic v prvem polletju letos beležilo 23,7 milijona evrov izgub, deset bolnišnic pa je skupaj ustvarilo 2,3 milijona evrov dobička.

Fakin gre “ena na ena”

Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo bolnišnice rešile izgub že do konca leta, je ocenil minister Samo Fakin, ki upa, da se bo do takrat ustavila vsaj rast izgub. Tudi pri čakalnih vrstah naj bi se razmere izboljšale v prihodnjih mesecih.

Fakin je sicer današnje srečanje opisal kot spoznavno; na njem ministrstvo direktorjem bolnišnic ni dajalo navodil, jim je pa sporočilo, da ministrstvo in zdravstvena zavarovalnica delata z roko v roki. Zdravstveni zavodi bi po ministrovem prepričanju izgube lahko zmanjšali in odpravili z dodatnim denarjem, boljšo organizacijo dela, večjo produktivnostjo v rednem delovnem času in boljšo izkoriščenostjo kadrov. “Pričakujem, da bodo vsi zaposleni dokazljivo delali šest ur in pol na dan. Da ne bodo le prisotni v službi, ampak bodo delali storitve,” je dejal.

Zdaj bo začel osebno obiskovati bolnišnice, saj bo po njegovi oceni nekatere treba prepričevati “ena na ena”.

Finančno si lahko opomorejo tudi z dodatnim programom

Potrebe po tem, da bi pri izvajanju dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst do novega leta javnim zavodom pomagali zasebniki, ne vidi. “Upam, da je bilo sporočilo dovolj jasno: izgubo lahko zmanjšate, tako da skrajšate čakalne dobe v rednem delovnem času,” je povzel po srečanju. “Mislim, da je prostega delovnega časa še kar precej,” je ocenil.

Direktor Zavoda za zdravstven zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj napoveduje, da bo vlada dodatnih 35 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst sprostila prihodnji teden. Ta denar ni več pod vprašljiv, nekatere bolnišnice se že pripravljajo, kako bodo izvedle dodatni program. Po Sušljevih besedah lahko že naročajo paciente na te posege.

Bolnišnice bodo tudi s tem, da same izvedejo dodatni program za skrajševanje čakalnih dob, dobile dodatni denar za izboljšanje poslovanja in zmanjšanje izgub, pravi Sušelj: “Približno dve tretjini od 35 milijonov evrov gre lahko v bolnišnice, če bodo realizirale program.”

Zavodi zahtevajo višjo ceno storitev

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek opozarja, da dodatni program za skrajševanje čakalnih dob prihaja prepozno, vsega tri mesece pred koncem leta. V prihodnje bi bilo smiselno podobne programe začeti že v začetku leta, da bodo vodstva bolnišnic lahko prilagodila delo svojih zaposlenih.

V bolnišnicah se sicer s pričakovanju in cilji, ki jih je za odpravo izgub danes predstavil minister Fakin, strinjajo, vendar pod pogojem, da je cena zdravstvenih storitev realna in objektivna, je dejal Mezek. “V tem trenutku pravimo in trdimo, da ni tako, da bi bilo treba preveriti in določiti objektivno ceno in to bi bil pogoj, na katerem bi začeli.” Ena osnovnih ugotovitev v koalicijski pogodbi je, da je sistem premalo plačan, pravi Mezek: “Če je podfinanciran, je treba usmeriti nekaj več sredstev vanj.”