Fišer s tožbo nad odločitev KPK

Slovenija
, posodobljeno:

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki mu Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva očita koruptivno ravnanje, je na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo, poroča današnje Delo. Prav tako je tožbo vložil nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki mu Komisija za 
preprečevanje korupcije (KPK) pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva 
očita koruptivno ravnanje, je na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki mu Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva očita koruptivno ravnanje, je na novogoriško upravno sodišče vložil tožbo.STA

LJUBLJANA > KPK je tako pri Zalarju kot pri Fišerju ugotovil, da sta leta 2012 pri Škrlečevem imenovanju "izpolnila vse znake korupcije".

Še pred presojo upravnega sodišča je pričakovati odločitev Državnotožilskega sveta (DTS), ki bo na zahtevo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča razpravljal o tem, ali obstojajo razlogi za Fišerjevo razrešitev. Predsednica DTS Alenka Mežnar je pred dnevi pojasnila, da Fišerjevega odgovora še niso prejeli, zato ne more zanesljivo vedeti, ali bo DTS zadevo obravnaval na majski seji.

So pa v uradu generalnega tožilca pred tednom dni zapisali, da Fišer pripravlja odgovor na poročilo predsednice DTS in bo o njeni vsebini ustrezno obvestil javnost. Po informacijah Dela naj bi se sicer devetčlanski DTS sestal 18. maja, ko bo pridobil Fišerjev odgovor na poročilo Mežnarjeve.

Zahtevo na DTS je Klemenčič vložil po objavi ugotovitev KPK in jo utemeljil, da so se doslej v tej zadevi izrekli trije organi. Njihove ugotovitve kažejo, da so bili kršeni predpisi. Zato minister meni, da je to dovolj resna in zadostna podlaga, da se o zadevi izreče najprej predsednica Državnotožilskega sveta in nato še sam DTS.

Šlo bo za prvi primer odločanja o morebitnem predčasnem odhodu prvega človeka tožilstva. Zakon vseh odgovorov na vprašanje, kako na formalni ravni postopek izpeljati, ne daje.

Na zahtevo opozicijskih strank SDS in NSi se bo sicer s primerom Škrlec ukvarjala tudi politika. Kolegij DZ bo na prihodnji seji določil, kdaj bo izredna seja. Del opozicije je namreč prepričan, da je ta nujna, saj se morajo tudi poslanci odzvati na ta primer.

DTS je sicer v skladu s spremenjenim zakonom, ki ga je z utemeljitvijo, da se politika odmakne od kadrovanja v tožilstvu, pripravil nekdanji pravosodni minister Zalar, edini organ, ki lahko predlaga Fišerjevo razrešitev.

STA