Franci Matoz in Polona Rifelj uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ
Kandidata za ministra v četrti vladi Janeza Janše, Franci Matoz za notranje zadeve in javno upravo ter Polona Rifelj za okolje in prostor, sta uspešno prestala zaslišanje pred pristojnima odboroma DZ. Matoza je podprlo osem članov odbora, šest jih je bilo proti, pri čemer je napovedal ločene plačne sisteme za več poklicev in redefinicijo kriminalistične policije. Rifelj je prejela podporo desetih poslancev, proti je glasoval eden, njeno korektno in natančno predstavitev pa so pohvalili tudi opozicijski poslanci.
Predstavitev kandidata za ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza pred pristojnim odborom DZ.
Foto: Bor Slana/staLJUBLJANA • Matoz je prepričan, da je treba "redefinirati obstoječo organiziranost uprave kriminalistične policije", kjer deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad. Proces preiskovanja kaznivih dejanj mora po Matozovih besedah temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije, s čimer bi z obstoječim številom kriminalistov povečali učinkovitost.
Verjetni bodoči minister in nekdanji miličnik Matoz bo posebno pozornost namenil "ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj ter do gospodarske in organizirane kriminalitete". Dejal je, da bodo pri tem sodelovali z novim organom Skok, ki "bo ustanovljen v kratkem".
Poslanca iz vrst SDS Žana Mahniča je zanimalo, kako bo Matoz ravnal v primeru afere Black Cube. Matoz je pri tem zagotovil, da so razmerja med ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, prav tako med ministrstvom in policijo. "To bom strogo spoštoval. Minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa se vmešavati v konkretne policijske postopke," je izpostavil. Matoz sicer ni seznanjen s konkretnimi dejstvi, se mu pa zdi, da se zadeva Black Cube ne preiskuje dovolj hitro.
Rifelj: Med glavnimi nalogami izpostavila odpravo birokratskih ovir
Rifelj je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom kot eno glavnih nalog ministrstva v prihodnje izpostavila odpravo birokratskih ovir ter pospešitev postopkov umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. "Zavzemam se za resor, ki bo deloval z ljudmi in za ljudi. To pomeni hitro tam, kjer je to mogoče in premišljeno tam, kjer gre za trajne posledice za okolje in prostor," je dejala.
Med odprtimi vprašanji ministrstva, ki bodo deležna posebne pozornosti, je omenila ureditev pravnega položaja na področju ravnanja z odpadno embalažo. V luči nedavne odločitve ustavnega sodišča, da predlagani model ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti v zakonu o varstvu okolja, ki predvideva, da je za posamezni tok odpadkov odgovorna ena organizacija, ni v neskladju z ustavo, je napovedala vzpostavitev jasne, zakonite in vzdržne ureditve, ki bo odpravila pravno negotovost.
Med perečimi temami je izpostavila tudi presojo smotrnosti ukinitve koncesij za javno službo urejanja voda. "Cilj je, da izberemo izvedbeni model, ki zagotavlja nadzor države, kakovost, stroškovno učinkovitost in seveda poplavno varnost," je napovedala. Med prednostmi področji je omenila tudi vzpostavitev mreže regijskih centrov za predelavo zemeljskih izkopov sedimentov, naplavin ter komposta v t. i. novo zemljo.
Tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci so v razpravi pozdravili temeljito predstavitev kandidatke za okoljsko ministrico. Poslanka Sara Žibrat (Svoboda) je bila, kot je dejala, pomirjena tudi zato, ker s strani Rifelj ni slišala napadov na nevladnike in ker je ta dejala, da odločitev ne bo sprejemala mimo strokovnih presoj. "S tem polagam upanje v njeno nadaljnje delo," je poudarila. Kot zelo dobro in ambiciozno je predstavitev Rifelj ocenila tudi poslanka Andreja Katič (SD).
Glede področja stanovanj pa je poudarila, da zagovarja pospešitev gradnje stanovanj, ki jih prevzema država, a da se ta gradijo tudi izven mest in na cenejših gradbenih parcelah. "V kolikor se gradijo v središčih mest, se stroški z neprofitnimi najemninani nikoli ne povrnejo, poleg tega pa obremenjujejo mestna središča," je dejala. Napovedala je tudi iskanje primernih lokacij za gradnjo stanovanj skupaj z lokalnimi skupnostmi.
O izgradnji sežigalnic pa je napovedala, da bodo preučili dosedanje aktivnosti glede podelitve koncesij. Pričakuje, da bodo o izgradnji teh objektov državljani odločali tudi na referendumu. "Mislim pa, da je treba izpeljati korektno kampanjo z dejstvi, kar se tiče sežigalnic, kajti ne moremo obremeniti samo enega mesta, kot je Celje in vseh odpadkov voziti tja," je še ocenila.