Francija bi zamrznila pogovore o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA

PARIZ > Pogovori o prostotrgovinskem sporazumu naj bi stekli v ponedeljek v Washingtonu, a so načrte zamajale obtožbe o ameriškem vohunjenju. ZDA naj bi vohunske naprave namestile tudi na predstavništva EU v Washingtonu in pri ZN ter na predstavništvih in veleposlaništvih več evropskih držav, med drugim Francije, Grčije in Italije.

Tiskovna predstavnica francoske vlade Najat Vallaud-Belkacem je danes dejala, da bi morali pogovore zamrzniti, dokler evropske vlade ne prejmejo pojasnil, ki jih je zahtevala EU. “Ne gre za zaustavitev pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, a zdi se pametno začasno jih zadržati, morda za obdobje 15 dni, da bi se izognili polemiki in si zagotovili čas za pridobitev informacij,” je dejala.

Napovedala je, da se bo Francija o tej zadevi posvetovala z evropskimi partnerkami. Francoski predsednik Francois Hollande se je ta teden zavzel za oblikovanje enotnega stališča EU v zvezi z očitki na račun ZDA.

Vallaud-Belkacemova je poudarila, da je potencialni prostotrgovinski sporazum “pomemben tako za EU kot tudi za ZDA”. A da bi ti pogovori lahko potekali iskreno, morata imeti obe strani dovolj medsebojnega zaupanja, je še dodala.

Nemci naklonjeni sodelovanju

Nemčija je že nakazala, da ne deli mnenja Pariza. “Evropska komisija želi začeti pogajanja 8. julija in to je datum, ki ga je podprla nemška vlada,” je dejal tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert. “Želimo ta prostotrgovinski dogovor in želimo, da se pogovori začnejo sedaj,” je še dejal.

Seibert je dodal, da bo EU v dialogu z ZDA našla primeren način za razpravo o vprašanjih, ki so ji zelo pomembna, kot je zaščita podatkov in zasebnosti. V načrtu naj bi bila ustanovitev skupine strokovnjakov iz ZDA in EU, katere naloga bi bila razjasniti odprta vprašanja.

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je že v torek izrazila nasprotovanje temu, da bi afero s prisluškovanjem ZDA v Evropi povezali s pogovori o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA. Gre za ločeni zadevi, je menila predsednica Litve, ki je v ponedeljek prevzela predsedovanje EU.

Tednik Spiegel je v soboto na spletni strani objavil, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) že pred leti začela prisluškovati institucijam EU. Sklicuje se na tajne dokumente, ki jih je pridobil nekdanji pogodbeni analitik NSA Edward Snowden.

Posebne antene

Strogo zaupen dokument NSA iz septembra 2010 priča o tem, da je agencija v prostorih predstavništva EU v Washingtonu namestila prisluškovalne naprave ter vdrla v računalniško omrežje. Enako naj bi storili tudi v predstavništvu EU pri ZN v New Yorku. Podoben “napad” naj bi NSA pred več kot petimi leti izvedla tudi na palačo Justus Lipsius v Bruslju, v kateri se sestajajo voditelji EU.

V Bruslju so sicer kasneje pojasnili, da je delegacija EU v Washingtonu zamenjala prostore v letu 2010, v prostore v New Yorku pa so se preselili leta 2012.

Britanski Guardian pa je v ponedeljek razkril, da so bile tarče ameriških programov nadzora komunikacij tudi Francija, Grčija, Italija ter nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope. NSA je za “tarče” označila 38 veleposlaništev in misij, kaže objavljeni dokument, ki tudi navaja podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam - od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten.

Prisluškovali tudi v Turčiji, Mehiki, Indiji

Guardian je objavil kodirna imena domnevnih operacij nadzora francoske in grške misije pri ZN ter italijanskega veleposlaništva v Washingtonu. Na seznamu tarč so se znašle tudi ameriške zaveznice zunaj Evrope - Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.

EU in ZDA sta pripravljenost na pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, imenovanem čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo, izrazili februarja, mesec pozneje pa je Evropska komisija predlagala mandat EU za pogajanja, ki so ga junija potrdili ministri.

Gre za najpomembnejši trgovinski sporazum v zgodovini unije. EU je lani v ZDA izvozila za 292 milijard evrov blaga, uvozila pa za 206 milijard evrov, pri storitvah sta tako izvoz kot uvoz znašala okoli 140 milijard evrov.

Na obeh straneh Atlantika si od sporazuma obetajo veliko. Evropi naj bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA 95 milijard evrov, so izračunali v Bruslju.

STA