Gaspari: brez reforme bi morali delati po deset ur na dan

LJUBLJANA> Minister je opozoril na neugodno demografsko sliko, saj se delež aktivne populacije glede na starajočo populacijo znižuje. Razmerje med zavarovanci in upokojenci se je tako v zadnjem desetletju z 1,71 zmanjšalo na 1,54 zavarovanca na upokojenca. Kot opozarja Gaspari, bi morala aktivna populacija delati več kot deset ur na dan in biti najbolj produktivna v Evropi, če bi želeli, da bi to ob sedanjem sistemu zdržali.

Razumno prilagajanje, ne poslabšanje

Poleg tega se pričakovana življenjska doba hitro dviguje, je opozoril. Nekdo, ki se recimo danes upokoji pri 58 letih, lahko v povprečju pričakuje še najmanj dvajset življenja. Slovenija pa pri daljšanju aktivnega delovanja posameznika zaostaja za drugimi državami, pri čemer je Gaspari omenil Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Švedsko.

Dejal je, da novi pokojninski zakon glede na obstoječega ne pomeni dramatičnih sprememb ali poslabšanja, ampak razumno prilagajanje glede na demografijo. Odmerni odstotki za pokojnino so celo boljši, res pa je, da “je treba kakšno leto dlje delati”, pravi.

Plačevali bi 50 milijonov evrov več

Opozoril je, da bo nesprejetje pokojninskega zakona za Slovenijo pomenilo znižanje bonitetne ocene. To pa bi za posledico imelo približno 30 milijonov evrov več stroškov letno za financiranje dolga. Povečana rast starostnega upokojevanja ob nesprejetju reforme bi pomenila letno dodatnih 50 milijonov evrov obveznosti.

Zaradi zavez Slovenije v programu stabilnosti in srednjeročnem javnofinančnem okviru pa je pričakovati, da bodo v okviru postopkov EU od Slovenije zahtevali hitrejšo stabilizacijo javnih financ od trenutno predvidene. Letni učinek nedoseganja srednjeročnega fiskalnega cilja je ocenjen na 220 milijonov evrov letno.

Brez sprememb od danes na jutri

Tistim, ki pravijo, da je glavna rešitev ustvarjanje novih delovnih mest, Gaspari odgovarja, da tu niso možne spremembe od danes na jutri, ampak so stvari povezane s postopnim oživljanjem trga dela. Pri tem je opozoril na nasprotovanja kakršni koli preureditvi trga dela, od študentskega dela do sive ekonomije. Potem je težko pričakovati, da se bo našel kakšen “fantomski ukrep”, ki bo povečal število delovnih mest, poudarja minister.

Od kod dobiti denar?

Povečanje dohodninske stopnje bi po njegovem pomenilo veliko spremembo za relativno majhen učinek. Izenačenje prispevkov delodajalcev s prispevki delojemalcev bi imelo za posledico poslabšanje konkurenčnosti podjetij, s tem pa bi se znižala tudi stopnja zaposlenosti. Razširitev osnove za prispevke bi prinesla relativno malo, približno 41 milijonov evrov.

Če bi torej problem reševali z davčnimi prijemi in ne z racionalizacijo odhodkov, po ministrovih besedah ob tem ostaneta le še davek na dodano vrednost in davek na nepremičnine. Prvi bi pomenil poslabšanje položaja revnejših, uvedba drugega bi bila po Gasparijevi oceni koristna.

Gaspari se je sicer dotaknil tudi predloga za pokojninski sistem, ki bi temeljil na individualnih računih. Opozoril je, da takšen sistem socialno ni solidaren, v njem pa ni različnih bonusov (na delovno dobo, starost ali zaradi otrok).

STA