Gaspari: znižanje bonitetne ocene je bilo pričakovano

LJUBLJANA>“Stvari, ki so bile povedane v komentarju (Moody's), so bolj ali manj točne,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Mitja Gaspari. “V kratkem lahko pričakujemo še kakšno podobno mnenje, ker se ponavadi pojavljajo v parih ali v trojkah,” je dejal. Letos je v državo prvi prišel Moody's, kdaj bi lahko prišli preostali dve veliki bonitetni agenciji, Standard & Poor's in Fitch, pa Gaspari ni želel napovedovati.

Gaspari: glede javnega dolga smo boljši od večine državi

Pri refinanciranju obveznosti države v tujini ni nikakršnega problema, “za banke pa v toliko, kolikor so se sposobne profesionalno organizirati in pridobiti ta sredstva na tujih trgih,” je dejal in dodal, da so se pričakovanja gospodarske rasti Slovenije sicer poslabšala, vendar je poslabšanje takšno kot drugod v EU.

Napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda je za konec leta približno enaka napovedi za območje evra, pri čemer Mednarodni denarni sklad za Slovenijo daje celo boljšo napoved, “kot jo dajemo sami zase”, je dejal Gaspari in dodal, da smo glede javnega dolga boljši od večine držav v območju evra.

Referendum je sprožil proces

Dotaknil se je tudi gibanja pribitkov na slovenske desetletne obveznice. Ti so se glede na nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, od januarja 2010 do danes precej zvišali. “Maja letos se je začel stampedo rasti teh pribitkov, ki se še ni ustavil,” je dejal Gaspari.

Spomnil je, da je junija potekal trojni referendum, poleg tega DZ ta teden vladi Boruta Pahorja ni izglasoval zaupnice. “Referendum je bil zelo resen dogodek, ki je sprožil proces, medtem ko ga bo padec vlade samo nadaljeval, ni pa odločujoč,” je pojasnil.

Slovenija je brez programa

Da Slovenija nima ustreznega programa za naslednje leto, kakor meni Moody's, po besedah Gasparija prav tako drži. “Padli so trije referendumi, ki naj bi v strukturnem smislu popravili situacijo na srednji rok oziroma zagotovili s tega stališča kredibilnost fiskalne konsolidacije od začetka,” je dejal.

Ob tem je spomnil na referendum o pokojninski reformi, delu na črno in malem delu. “Predvsem nesprejetje pokojninske reforme je imelo izredno resen vpliv ne le na ocene agencij, ampak tudi na stvarne ekonomske potenciale Slovenije v naslednjem obdobju,” je dodal.

Vlada pripravlja interventni zakon

Moody's je opozoril tudi na politično negotovost v državi. “Za mnenje, da se povečuje politična negotovost, bi težko rekli, da ni točno, če pogledamo, kaj se od maja dogaja v Sloveniji,” je dejal Gaspari. Ker je vlada izgubila polna pooblastila, to po njegovih besedah sicer ne pomeni, da je lahko država brez kakršnegakoli pogleda v naslednje leto.

Vlada bo zato po besedah Gasparija pripravila interventni zakon, “ki bo omogočil, da bi se lahko veljavni proračun 2012 dejansko izvajal na način, ki bo vzdržen”. Gaspari več podrobnosti o načrtovani vsebini ni želel izdati, saj naj bi končna verzija nastala v enem tednu.

Ne bi želel biti premier

Na vprašanje, ali drži, da bi ga nekateri očitno radi videli kot mandatarja in da sam to zavrača, je Gaspari odgovoril: “Iz osebnih razlogov.”

Glede predloga novele zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, s katerim se slovensko poroštvo z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov in ki ga bo DZ predvidoma obravnaval v torek, je Gaspari izrazil upanje, “da obstaja toliko sposobnosti pogledati čez lasten plot, da bomo ugotovili, da je podpiranje tistih stvari, ki jih evroskupina izvaja za stabilizacijo območja evra in same valute, tudi v korist Slovenije”.

Dokapitalizacije NLB letos ne bo

Gaspari je danes še povedal, da letos s strani države ne bo dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB). Zaskrbljen je nad ukrepi NLB, “ker se govori predvsem o kapitalu, zelo malo pa o programih prilagajanja, ki niso stvar lastnikov, ampak uprave in nadzornega sveta”.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Gaspari, banke relativno slabo spremljajo slovensko gospodarstvo, predvsem NLB, “in ni čudno, da se pojavlja na radarju Evropske bančne agencije kot ena od bank, ki so jo uvrstili na seznam 16 bank, ki morajo storiti še marsikaj, da bodo normalizirale svoje delovanje”.

Gaspari: upravo in nadzorni svet čaka ogromno dela

“S takim tempom, kot se to zdaj dogaja v največji (slovenski) banki, sem sam zelo zaskrbljen, ker se govori predvsem o kapitalu, zelo malo pa o programih prilagajanja, ki niso stvar lastnikov, ampak uprave in nadzornega sveta,” je dejal Gaspari.

Na tem področju po njegovih besedah ni bilo veliko narejenega, pri čemer je omenil prodajo deleža v Banki Celje in zniževanje stroškov banke. “Tu je NLB še zmeraj vodeča banka tako v primerjavi z drugimi bankami v Sloveniji kot tudi s primerljivimi bankami zunaj Slovenije. Torej je ogromno dela za upravo in nadzorni svet, poleg tega, da se zahtevajo dokapitalizacije,” je povedal.

V Sloveniji ne potrebujemo slabe banke

Po mnenju Gasparija sicer ni nobenega razloga, da bi v Sloveniji potrebovali slabo banko, saj bi z njo “dokončno pokopali javnofinančno vzdržnost”. Dober primer tega je bila po njegovih besedah Irska, “ki je iz krize privatnega bančništva zašla v krizo državnega proračuna”.

Po ocenah Gasparija ne potrebujemo posebne javne institucije. “Po kakšni ceni bi se portfelj bank jemal iz teh institucij, ko ni nobene prave tržne cene, ko so banke še vedno solventne in imajo svoj kapital - to so vse odprta vprašanja, kjer bi nastalo več konfliktov kot rešitev, če bi se tega lotili,” je dejal.

Oktobra bodo odločali o novi dokapitalizaciji

Možno rešitev vidi v tem, da banke organizirajo svoje lastne enote za prestrukturiranje. “NLB se je za to odločila po dvoletnem razmisleku, končno, lahko bi to storila že pred letom ali več, najela prave ljudi in se začela ukvarjati s podjetji, v katere je vložila ta denar in ne iskala rešitve samo v stečajih, kjer je slučajno dobro zavarovana, ampak v tem, da bo imela potencialni dotok kapitala od živih podjetij kdaj v bodoče,” je dejal.

Delničarji NLB bodo 27. oktobra na skupščini odločali o novi dokapitalizaciji banke. Banka Slovenije od NLB zahteva, da do konca tega leta izboljša kapitalsko ustreznost, ciljne količnike kapitalske ustreznosti pa doseže z dokapitalizacijo.

STA