Geodetska uprava na udaru, rok za pripombe bo daljši

SLOVENIJA> Lastnik ni dolžen opozarjati na napake, a te napake mora sama ugotoviti geodetska uprava (Gurs), je v odgovoru na poslansko vprašanje ob pričetku oktobrske seje DZ dejal predsednik vlade Borut Pahor. “Na to, ali bo to storil, ali ne, ni vezana nikakršna kazen. Napačne podatke bo geodetska uprava popravila po uradni dolžnosti, seveda pa je v pomoč, če lastniki na napake opozorijo,” nadaljnje ravnanje Gursa napoveduje premier.

Morda podaljšek

Preden bodo podatki iz registra nepremičnin uporabljeni za obdavčitev, bo Gurs lastnike zaprosil za podatke za vse nepremičnine, za katere še vedno ne bo izračunana vrednost. Šele če lastniki v 30 dneh ne bodo posredovali podatkov, bo podana osnova za globo, trdi Pahor.

Vlada bo v četrtek obravnavala še nekatere druge ukrepe za odpravo razlogov, ki so povzročili množično nezadovoljstvo lastnikov nepremičnin.

Na Gursu so predlagali poenostavitev postopkov sporočanja pripomb; za ta namen naj bi odprli več telefonskih linij in zagotovili več uslužbencev v geodetskih pisarnah. “Geodetska uprava bo, če bo pripomb na vrednost nepremičnin veliko, rok za posredovanje podaljšala tudi po 25. novembru,” še napoveduje premier.

A ponoviti velja, da je treba do 25. novembra posredovati le pripombe na modele vrednotenja, napačne podatke o lastništvu in lastnostih zgradb pa bo mogoče spreminjati tudi pozneje, do vzpostavitve registra množičnega vrednotenja nepremičnin in uporabe podatkov v davčne namene.

Progresivna obdavčitev

V zakulisju slabe volje, ki spremlja vrednotenje nepremičnin, nastaja predlog zakona o davku na nepremičnine. Stranke naj bi v koalicijskem usklajevanju prišle do dogovora, da bo uvedena enotna davčna stopnja po vsej državi. Ta naj bi znašala 0,1 odstotka, občine pa bi jo lahko avtonomno poviševale še največ za polovico.

Davčna osnova bi ostala takšna, kot je bila v prvotnem predlogu, torej 80 odstotkov od vrednosti nepremičnine. Na vprašanje, ali bi veljalo nepremičnino, v kateri posameznik živi, obdavčiti po osnovni stopnji, vsako naslednjo pa po višjih stopnjah, predsednik vlade odgovarja: “Da, to je moje načelo in načelo vlade.”

Precenjene nepremičnine v hribovitih območjih

Državni svetnik, ekonomist Rasto Reven, ki v državnem svetu zastopa interese občanov med Bovcem in Idrijo, je prejšnji teden s pomočjo PN pozval ljudi s tega območja, naj mu posredujejo napake, ki so jih odkrili v poskusni oceni njihovih nepremičnin. Že prvi dan se je vsulo več deset pripomb, sedaj pa je z njimi dobesedno zasut.

Reven je povedal, da se je poleg množice odkritih tehničnih napak (umrli ali kako drugače neustrezni prejemniki, napačne evidence in parcelne številke in podobno) potrdil njegov sum, da so nepremičnine v hribovitih, težko dostopnih območjih omenjenih občin krepko precenjene in neprimerno višje kot v ravninskih, strnjeno poseljenih območjih. Pri tem še prav posebno izstopajo cenitve v Občini Cerkno. Višine ocen za nedostopne parcele, gozdove, pomožne objekte, pa tudi hiše, so po njegovem v številnih primerih dobesedno srhljive in krivične.

Ker jeznim ljudem v teh dneh pogosto pomaga pri pritožbah in ureditvi osnovnih podatkov v katastrih in zemljiških knjigah, meni, da bi bila uvedba svetovalnih nepremičninskih pisarn v občinah nujna.

Sam bo vse pripombe zbral v enotno evidenco in z njo utemeljil svoj predlog za pripravo izredne seje ali tematski posvet v državnem svetu na temo nepremičnin.

Na koprski izpostavi Gursa je treba ob dopoldnevih čakati v vrsti vsaj pol ure

Na koprsko območno izpostavo geodetske uprave se vsak dan odpravi približno 130 ljudi, ki iščejo pojasnila o informativnih izračunih za svoje nepremičnine. Ob dopoldnevih je kar gneča, ljudje čakajo po pol ure, preden pridejo na vrsto.

“Novi nalogi se posveča večina naših uslužbencev, dva pa sta zadolžena za pojasnila po telefonu,” pravi Istok Dolenc, direktor območne geodetske uprave Koper: “No, ni tako strašno hudo, a vseeno upam, da bo tako še največ mesec dni.”

Dolenc ima jasno razlago, zakaj je pri izračunih vrednosti nepremičnin toliko napak: “Če bi bilo s pred leti opravljenim popisom nepremičnin vse v redu, nas ne bi zdaj obiskal nihče. A ker smo takrat morali popis nepremičnin izpeljati v zelo kratkem času in ker tega nismo mogli početi delavci geodetske uprave sami, temveč zunanji plačani popisovalci, so bile nekatere nepremičnine popisane narobe.”

V Sloveniji je 6,5 milijona nepremičnin in 1,2 milijona lastnikov, zato ne preseneča, da prihaja tudi do napak, pravi Dolenc: “Za nekatere smo krivi mi, za druge pa tudi ljudje sami. Predvsem zato, ker v zemljiško knjigo niso vpisali sprememb, nastalih po dedovanjih ali prodajah nepremičnin. Nekateri niti niso vedeli, da to ni urejeno, drugi so mislili, da te zadeve opravi država po uradni dolžnosti.” Veliko lažje bi bilo, če bi bile evidence geodetskih uprav povezane z evidencami, zapisanimi v zemljiških knjigah, ugotavljajo geodeti, ki si za to prizadevajo že vrsto let.

JANA KREBELJ, SAŠA DRAGOŠ, ALENKA PENJAK