Glavni cilj: zmanjšanje napadov volka na domače živali

LJUBLJANA > “Nadaljevanje projekta oziroma nov širši projekt je Evropska komisija odobrila in finančno podprla za obdobje petih let,” so sporočili z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, katere raziskovalci poleg predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije iz Slovenije sodelujejo v projektu. Sodelujoči v projektu imajo sicer danes uvodno srečanje.

Projekt bo predvidoma pomembno prispeval k novim spoznanjem na področju varstva biodiverzitete, hkrati pa bo imel z izvedenimi ukrepi na terenu tudi velik ekonomski vpliv v lokalnem okolju. Od enajstih milijonov evrov, kolikor je vreden projekt, bo 60 odstotkov denarja namenjenega za izboljšanje sobivanja na terenu. Slovenska partnerja imata skupaj na voljo 1,3 milijona evrov.

Ukrepi na gorskih pašnikih in spodbujanje ekoturizma

Glavni cilj projekta je zmanjšanje napadov volka na domače živali, zato bodo v okviru projekta vzpostavili enotne intervencijske ukrepe na gorskih pašnikih, omogočen bo tudi razvoj in spodbujanje ekoturizma, kar bo lahko vplivalo na pozitiven odnos do prisotnosti volka v regiji. Poleg tega naj bi pripravili enotno strategijo za upravljanje z vrsto in nabor dobrih praks, ki bodo uskladile aktivnosti ljudi na teh območjih.

“Ključno vlogo pri koordinaciji oziroma harmonizaciji bodo imele komunikacijske aktivnosti, zato projekt predvideva objektivno in transparentno podajanje informacij o prisotnosti volka v Alpah, njegovemu vplivu na drobnico in druge prostoživeče živali ter seveda o dosežkih projekta, kar bo izboljšalo dostopnost znanstvenih dejstev o volku in sobivanju z njim,” so navedli.

Negativen odnos prebivalcev

Volk se je v zahodni del Alp vrnil v 90. letih prejšnjega stoletja, leta 2012 pa je bila, kot posledica naravne disperzije s populacij v Italiji in Sloveniji, zaznana tudi prisotnost volka v centralnih Alpah. Številčnost volčje populacije se zdaj v zahodnih Alpah v Italiji in Franciji ter Sloveniji povečuje, zato se posamezni osebki širijo tudi v centralno-vzhodne Alpe ter v nižinske predele italijanskega Piedmonta in Francije.

Odnos prebivalcev do naravnega vračanja volka je v večjem območju Alp negativen. Ker velja volk velja za manj zaželeno živalsko vrsto, se je 19 partnerskih in 100 pridruženih organizacij odločilo za vzpostavitev mednarodno koordiniranega upravljanja z volkom. Omenjeni se bodo s sobivanjem v okviru širšega projekta Life WolfAlps, vodi ga upravljalec zaščitenega območja Primorskih Alp (Alpi Marittime).

Čezmejna populacija volka, ki jo obravnava projekt, sega prek območja vključenih držav - Francije, Italije, Švice, Avstrije in Slovenije, na območju Alp vse od Apeninov do dinarskih koridorjev, ki alpsko populacijo volkov povezujejo s sosednjimi populacijami.

“Za uspešno upravljanje s populacijo je potrebna mednarodna koordinacija, ki bi harmonizirala trenutno razdrobljenost pristojnih institucij vključenih držav,” so še poudarili na ljubljanski biotehniški fakulteti.