Gledajo v Bruselj, ne vidijo Trsta in Pulja
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je sinoči v Mariboru podelilo novinarske nagrade Consortium Veritatis - Bratstvo resnice za leto 2011. Nagrado za izstopajoče novinarske stvaritve v lokalnih in regionalnih medijih je prejel novinar in urednik priloge Primorskih novic 7. val Robert Škrlj.
MARIBOR>Robert Škrlj je v preteklem letu zasnoval in izpeljal projekt Primorski limes - zbirko poročil, intervjujev in drugih zapisov o slovenski skupnosti zunaj državnih meja.
“Brez odvečnih besed, banalnega propagandizma in poceni populizma s sodelavci ustvarja zavest o obmejnih prostorih kot skupnem dobrem, o družbenem in naravnem bogastvu, ki ga je treba negovati in ohranjati. Primorskega limesa ne odlikujeta le premišljena zasnova in vsebinska pestrost, temveč tudi visoki profesionalni standardi pri selekciji in obdelavi informacij in bogastvu jezika,” je komisija utemeljila svojo odločitev.
Nagrado Robert Škrlj deli v enaki meri z obema sodelavcema Primorskega limesa, novinarjem Tomom Šajnom iz Ilirske Bistrice in mladim novinarjem iz Trsta Petrom Verčem. Prvi razkriva življenje “pozabljenih” Slovencev na Reki in Kvarnerju, drugi pa prav tako velikokrat zanemarjene skupnosti Slovencev na skrajnem zahodnem robu slovenskega poselitvenega prostora v Furlaniji-Julijski krajini.
Debitantsko nagrado za dosežke mladih novinarjev sta prejela Franja Žišt (Večer) in Adrijan Bakič (TV Slovenija). Za izstopajoče dosežke na področju reportažne fotografije je DNS nagradilo donedavnega Dnevnikovega fotoreporterja Mateja Povšeta in fotoreporterja spletnega portala siol.netMatjaža Rušta. Nagrada za izstopajoče novinarske stvaritve je letos šla Dragici Korade (Večer), Urošu Škerlu Krambergerju (Dnevnik) in Boštjanu Videmšuk (Delo), nagrada za življenjsko delo pa Sandiju Frelihu (Radio Slovenija).
“Na straneh Primorskega limesa poskušamo ugotavljati, kaj se danes dogaja s primorskimi Slovenci, ki živijo zunaj meja sedanje slovenske države, na skrajnih robovih zgodovinskega naselitvenega prostora Slovencev, v Istri, na Kvarnerju in v Furlaniji-Julijski krajini. Včasih se mi zdi, da se ukvarjamo z nekakšno novinarsko arheologijo, iskanjem sledov življenja, ki ga ni več, ali pa je povsem drugačno, kot je bilo. Limes ne pomeni trdne, neprepustne meje, ampak nasprotno - limes, ki ga razkrivamo na straneh Primorskih novic, v prilogi 7. val, je prostor srečevanja različnosti, medsebojnega prežemanja in oplajanja dveh ali več različnih, a po svoje zelo sorodnih svetov. Ob tem razkrivamo, kako slovenska država, ki so jo polna usta naroda, pravzaprav pozablja na tiste, ki so najbolj izpostavljeni vsakodnevni asimilaciji. Gleda v Bruselj, a ne vidi Trsta, Vidma, Reke in Pulja,” poslanstvo Limesa pojasnjuje Škrlj.
Prve čestitke je seveda prejel od sodelavcev na čelu z odgovorno urednico Vesno Humar, ki je dobro novico pospremila takole: “Medijski prostor danes prepogosto nagrajuje povprečnost, vzpodbuja banalnost in se brezkompromisno priklanja logiki tržne uspešnosti. Robertovo delo na Primorskih novicah pa je čisto nasprotje plitvosti in plehkosti, barikada duha in intelektualne poštenosti v poplavi do nerazpoznavnosti popreprostenih sporočil. Ponosni smo, da je ugledna stanovska organizacija pritrdila temu, v kar v našem uredništvu trdno verjamemo.” K temu pa dodaja, da “ima naše veselje sicer kapljico grenkega priokusa: rubrika Primorski limes, za katero je bil kolega nagrajen in so jo bralci našega dnevnika sprejeli z navdušenjem, se komisiji ministrstva za kulturo ni zdela vredna niti evra iz medijskega sklada. Tudi to morda govori o tem, kako težko je delati na meji. Vsakršni meji”.
ID