Golob bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal po novem letu

Slovenija
, posodobljeno:

V uradnem listu bodo predvidoma še danes objavljeni zakoni, ki so jim volivci na novembrskih referendumih prižgali zeleno luč. V sredo bodo tako v veljavo stopile tudi spremembe zakona o vladi, ki bodo prinesle njeno reorganizacijo. Listo kandidatov, ki bodo ob tem zasedli ministrska mesta, bo premier Robert Golob v DZ poslal v začetku januarja.

V uradnem listu bodo predvidoma še danes objavljeni zakoni, ki so 
jim volivci na novembrskih referendumih prižgali zeleno luč.
V uradnem listu bodo predvidoma še danes objavljeni zakoni, ki so jim volivci na novembrskih referendumih prižgali zeleno luč. STA

LJUBLJANA > Uveljavitev sprememb zakona o vladi bo prinesla organizacijo vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica, v njej pa bo po novem sedelo 20 ministrov.

Papič bo namreč po reorganizaciji vlade po napovedih prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Kumer pa ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Z dnem uveljavitve zakona bo štirim aktualnim ministrom prenehala funkcija, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku.

Igor Papič in Bojan Kumer sta podala izjavi, da s sredo odstopata s funkcij ministrov za izobraževanje in infrastrukturo. V sredo namreč v veljavo stopa spremenjen zakon o vladi, s čimer bo odprta pot za reorganizacijo vlade. V njej bosta ministra prevzela vodenje novih resorjev, zato sta morala s sedanjih funkcij odstopiti.

Papič bo namreč po reorganizaciji vlade po napovedih prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Kumer pa ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Premier Golob bo DZ o njunem odstopu obvestil predvidoma med 3. in 6. januarjem, so za STA potrdili v največji vladni stranki.

Poslanci se bodo po tako zastavljeni časovnici najkasneje do 9. januarja seznanili z odstopom obeh ministrov, takrat pa bo premier v DZ predvidoma tudi poslal listo ministrskih kandidatov, ki bodo vodili nova ministrstva in ministrstva s spremenjenimi resorji.

Slovenija bo po zakonu dobila tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga bo vodil Papič, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga bo vodil Kumer, ter ministrstvo za solidarno prihodnost. Kandidat Levice za vodenje slednjega je državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac.

Zaslišanja omenjenih ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ bodo po za zdaj zastavljeni časovnici potekala od 12. januarja.

Zaslišanje čaka tudi kandidata, ki bosta po odstopu Papiča in Kumra prevzela njuna sedanja resorja. Na čelo infrastrukturnega ministrstva se bo po pričakovanjih zavihtela zdaj državna sekretarka Alenka Bratušek, na čelo ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa dosedanji državni sekretar na tem resorju Darjo Felda. Glede slednjega naj bi bilo sicer po informacijah STA nekaj pomislekov, ali naj prevzame vodenje tega resorja, a za zdaj ostaja med ministrskimi kandidati.

Postopek reorganizacije vlade bo glede na zastavljene roke zaključen v drugi polovici januarja, ko bodo ministri ob zeleni luči pristojnih delovnih teles zaprisegli v DZ. Po enem od scenarijev bi se to lahko zgodilo na izredni seji 17. januarja, sicer pa teden za tem, ko bodo poslanci zasedali na redni plenarni seji.

Še vedno pa ni dokončno znano, ali bo Golob v okviru liste ministrski kandidatov v DZ poslal tudi ime novega ministra za notranje zadeve. Mesto na čelu tega resorja je namreč po odstopu Tatjane Bobnar ostalo prazno, vodenje ministrstva pa je začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

V medijih je sicer v preteklih tednih zaokrožilo več možnih imen, a tako premier Golob kot tudi na vladi še ne razkrivajo, kdo naj bi bil novi minister. Za zdaj naj bi tako po informacijah STA tekli pogovori o možnih kandidatih, a naj premier z izbiro ne bi hitel. Tako ni izključena možnost, da bo novi notranji minister funkcijo nastopil šele po reorganizaciji vlade.