Golob na BSF izpostavil pomen solidarnosti pri soočanju izzivi

BLED > Zelena agenda in podnebne spremembe so najpomembnejša in najbolj neposredna tema, ki je na mizi Združenih narodov, Slovenija pa jo bo v času nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN postavila na sam vrh agende, je poudaril. Druga prednostna naloga Slovenije v VS ZN bo prizadevanje za mir v Ukrajini, edino mesto, kjer je to mogoče doseči, pa so Združeni narodi, je dejal.

Podnebnim spremembam ne moremo ubežati, so tukaj, predvidljivo je le, da jih ni mogoče napovedati, je v nagovoru udeležencem Blejskega strateškega foruma (BSF) poudaril Golob, ki je spomnil, da so Slovenijo v začetku avgusta prizadele najbolj uničujoče poplave v njeni zgodovini.

Kot je dejal, bomo morali spremeniti svoje vzorce potrošnje, a to ne bo dovolj, vzpostaviti bo treba mehanizme, kako se prilagoditi katastrofam, saj se bodo zgodile, in to lahko rešujemo le na mednarodni ravni, saj se tudi velike države s tem ne morejo soočiti same.

Premier je v govoru izpostavil tudi pomen širitve EU ter poudaril, da so na Bled prišli voditelji vseh balkanskih držav. Po njegovih besedah obstajajo dobri izgledi za nadaljnjo širitev EU, ob tem pa je vse države v regiji pozval k potrebnim reformam.

Zagon glede širitve se po Golobovih besedah spreminja zaradi ruske agresije na Ukrajino, stališče držav članic Evropske unije je dobilo povsem novo perspektivo. "Vse vas pozivam, da ne zaostanete, da še naprej vztrajate pri reformah," je dejal, a poudaril, da reforme potrebuje tudi EU.

"Vsi se zavedamo, da bomo morali reformirati naše procese znotraj Evropske unije," je dejal Golob. Po njegovih besedah je čas za to naslednjih 12 mesecev "ali pa se morda ne bodo zgodile še zelo dolgo", zato je pozval, da EU te priložnosti ne zamudi.

Slovenija bo še naprej delala vse tisto, kar je potrebno tudi v okviru Evropskega sveta, pa tudi skupaj z dialogom z Evropsko komisijo, da države Zahodnega Balkana čim prej postanejo članice evropske družine, "da vas postavimo tja, kamor spadate", je med drugim poudaril Golob.

Pri tem je priznal, da nobenega od teh izzivov ne bo lahko premagati, potrebno bo trdo delo. "Porabili bomo ogromno denarja, zlasti za poplave, pomoč in obnovo. Potrebovali bomo veliko časa, vendar moramo najti tako pogum kot modrost, in to bomo storili, da bi pokazali, da zmoremo. Lahko zgradimo boljši svet, ki temelji na solidarnosti," je poudaril.

Michel: EU mora biti do leta 2030 pripravljena na širitev

Evropska unija mora biti do leta 2030 pripravljena na širitev, je v današnjem nagovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Do takrat pa morajo biti pripravljene tudi bodoče članice, je dodal. Pri tem morata obe strani opraviti svojo domačo nalogo, je še povedal.

"Če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. Govoriti moramo o svoji domači nalogi. Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Prepričan sem, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je poudaril v uvodnem nagovoru na 18. BSF.

"Vključevanje novih članic ne bo lahko, to vemo vsi. Vplivalo bo na naše politike, programe in proračun. Zahtevalo bo politične reforme in veliko političnega poguma," je povedal. Med drugim je poudaril, da bo treba pospešiti postopke odločanja v EU.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vladavine prava in neodvisnosti sodstva, nasloviti pa bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.

Napovedal je, da bodo voditelji EU o pripravah na prihodnje širitve govorili na prihodnjih zasedanjih. Prva priložnost za to bo že neformalni vrh v španski Granadi v začetku oktobra. Konec oktobra bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Evropskega sveta. Znova se bodo sestali sredi decembra, ko bo poleg vrha EU potekalo še skupno zasedanje voditeljev unije in držav Zahodnega Balkana, je napovedal predsednik Evropskega sveta.

Širitev Evropske unije je po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani znova postala ena od njenih glavnih geopolitičnih prioritet. Ukrajina in Moldavija sta junija lani prejeli status kandidatk, Gruziji pa so voditelji članic unije zagotovili evropsko perspektivo. Napredek teh držav je dal zagon tudi približevanju držav Zahodnega Balkana uniji, kar je tudi letos ena od osrednjih tem razprav na BSF.