Golob v boj za poslanski mandat v Ljubljani
Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob glede na javnomnenjske ankete ugotavlja, da stranki zaupa petina volilnega telesa, na čemer bodo gradili tudi med kampanjo pred aprilskimi volitvami. Na njih bo sam kandidiral v Ljubljani, skupaj s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem in izvršno direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak.
LJUBLJANA > Robert Golob je na današnji novinarski konferenci ocenil, da so volilci stranko očitno prepoznali kot resnega akterja na političnem parketu.
Volilne kandidatne liste v stranki še niso povsem zaprli, trenutno zaključujejo izbor zadnjih 15 kandidatov. Po Golobovih besedah pa so izbirali med okoli 200 možnimi kandidati.
V Ljubljani bodo poleg njega kot predsednika stranke v boj za glasove volivcev poslali tudi Gregoriča in Novakovo.
Ukrepati glede plina
Glavna prioriteta slovenske energetske in tudi zunanje politike mora v sedanjih razmerah biti ukrepanje glede plina, zagotoviti ga je treba za naslednjo zimo, meni predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Ker je energetska oskrba postala stvar nacionalne varnosti, se je treba usmeriti v obnovljive vire energije, pravi.
Energetika je poleg gospodarstva področje, kjer v Sloveniji čutimo največjo neposredno škodo ruske agresije na Ukrajino, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Golob.
"Po naših izračunih, za katere sem prepričan, da so zelo natančni, bo neposredni strošek, ki ga bo morala Slovenija ... izključno zaradi agresije in zvišanja cen energentov dodatno plačati za uvoz energentov, skoraj dve milijardi evrov letno," je povedal.
Največji del teh stroškov po njegovih besedah odpade na zemeljski plin, čeprav Slovenija z vidika energijske vrednosti in količin uvozi največ naftnih derivatov. Pri obeh energentih je Slovenija praktično 100-odstotno odvisna od uvoza, ima pa pri naftnih derivatih vsaj 90-dnevne zaloge ter lahko poseže na trg in regulira cene, medtem ko pri zemeljskem plinu strateških rezerv ni. Na evropski ravni so sicer zaloge plina za čas do konca te zime, a brez ukrepanja lahko naslednjo zimo pride do redukcij, opozarja Golob.
Gradnje plinskega terminala v slovenskem morju ne podpira
Meni, da bi morala tudi Slovenija, tako kot je Nemčija, ugotoviti, da je energetska oskrba postala stvar nacionalne varnosti. "In če je energetska preskrba stvar nacionalne varnosti, moramo takoj odpraviti vse birokratske ovire za pospešeno izgradnjo obnovljivih virov energije," opozarja.
Morebitne gradnje plinskega terminala v slovenskem morju ne podpira. "Umestitev in izgradnja objekta, kot je plinski terminal, je, sploh v Sloveniji, proces ne enega, ampak dveh mandatov. Ali je to ustrezen in odločen odziv na krizo, ki je danes že v naših denarnicah? Ne," je prepričan.
Namesto tega bi bilo treba po njegovem mnenju bolj izkoristiti terminal na Krku in tudi iskati priložnosti za dobavo prek Italije, hkrati pa se lotiti prestrukturiranja industrije in ogrevanja, kar se tiče porabe plina.