Golobič bo izpolnil obljubo in zapustil ministrski stolček

LJUBLJANA>Gregor Golobič je k enaki potezi pozval tudi koalicijska partnerja, predsednico LDS in ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in predsednika SD Boruta Pahorja. Pahor in Kresalova z vladnih funkcij nista odstopila, Golobič pa je ostal “zvest” svoji napovedi, da bo odstopil dan pred referendumom.

Ali bodo vlado zapustile tudi Zaresove ministrice?

Odprto ostaja vprašanje, ali bodo vlado poleg Golobiča zapustile tudi ostale tri ministrice Zares, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in ministrica za kulturo Majda Širca. Te so za zdaj z izjavami skope in so svojo odločitev preložile na čas po referendumskem trojčku. O svojih odločitvah bodo medije pravočasno obvestile, so navedle, odprte pa so še vse možnosti.

Javnomnenjske raziskave napovedujejo trojni ne

Javnomnenjske raziskave kažejo padec vseh treh zakonov na nedeljskem referendumu - pokojninske reforme, zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter zakona o arhivskih gradivih. Rekordno nizka je tudi podpora vladi.

Po referendumu čas za nove poteze

Tako Zares kot LDS ocenjujeta, da bosta koalicija in vlada, predvsem pa premier Pahor, morala po referendumu, ne glede na izid glasovanja, potegniti odločne poteze glede dela vlade.

Po referendumu, ko utegne koalicijo zapustiti tudi Zares, so možni številni scenariji - od manjšinske do tehnične vlade, rekonstrukcije vlade in predčasnih volitev, ki pa so po ocenah analitikov in večine v državnem zboru skoraj neizvedljive. Najhitrejša pot do predčasnih volitev bi bila, če bi premier Pahor odstopil ali vložil zaupnico, ki mu je parlament ne bi izrekel.

Pahor ne namerava odstopiti

Pahor je že večkrat zatrdil, da ne namerava odstopiti, prav tako ne razkriva, kakšne politične poteze bo naredil po referendumu. Je pa v pogovoru za STA dejal, da je treba počakati referendum, se potem “v miru usesti in se v relativno kratkem času odločiti, kako naprej, da bo za deželo čim manj škode”.

Po nekaterih informacijah, ki se pojavljajo kot eden verjetnih scenarijev, naj bi Pahor vezal zaupnico na interventni zakon, ki ga vlada napoveduje v primeru padca pokojninske reforme.

Zakon naj bi predvideval radikalne ukrepe - rezanje pokojnin, plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Podpreti ga mora večina poslancev v državnem zboru, vendar so poslanske skupine pri napovedi glede podpore zakonu previdne, češ da je še v koalicijskem usklajevanju in je njegova podrobna vsebina neznana.

Interventni zakon podpira Zares

Podporo interventnemu zakonu že sedaj napovedujejo le v Zaresu. Poslanec Alojz Posedel je izrazil upanje, da bo reforma sprejeta, saj sicer sledijo drastični posegi, ki bodo prizadeli državljane. Prepričan je, da v primeru padca reforme ne bo druge možnosti kot interventni zakon.

SDS in SLS za predčasne volitve

V koalicijskih SD in LDS se bodo o podpori interventnemu zakonu odločali, ko bodo predlog prejeli na mizo in ga bodo proučili. Enako so pojasnili v poslanski skupini opozicijske SLS. Zakon je namreč še v fazi usklajevanja in take “vladne akrobacije post festum še ne morejo komentirati”. Znano pa je, da se SLS zavzema za predčasne volitve.

Tudi v največji opozicijski stranki SDS na vprašanje podpore morebitnemu interventnemu zakonu odgovarjajo z znanim stališčem in sicer, da se zavzemajo za predčasne volitve.

Desus ne bo podprl interventnega zakona, če bo ta posegel v pokojnine

Desus, ki ni podprl pokojninske reforme, tudi interventnega zakona ne bo, če bo ta predvideval poseg v pokojnine, je povedal poslanec Franc Jurša.

SNS bi interventni zakon podprla, če bi vseboval tudi druge ukrepe na področju delovne zakonodaje in denimo radikalno “prečiščenje” upravičencev do socialnih transferjev, je povedal prvak SNS Zmago Jelinčič. Ocenjuje pa, da vlada nima sposobnih ljudi, ki bi to izpeljali.

STA