“Nočemo čakati, da bomo šteli žrtve”

LJUBLJANA > Brezposelnost se je v zahodnem delu države zaradi epidemije covida-19 že povečala bolj kot drugod. Obrtniki in podjetniki, ki jih združuje Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica, napovedujejo še več odpuščanj zaposlenih v prihodnjih mesecih.

Prihodnost ni svetla

Zbornica je med 26. majem in 2. junijem opravila anketo, v kateri je sodelovalo 272 članov. Tretjina vprašanih je potrdila, da v bližnji prihodnosti načrtujejo odpuščanja zaposlenih. V ostalih delih države je odpuščanja zaposlenih napovedalo 23 odstotkov obrtnikov in podjetnikov.

Da bodo morali odpustiti več kot 40 odstotkov svojih zaposlenih, je napovedalo 14 odstotkov obrtnikov in podjetnikov z goriškega in kraškega obmejnega območja. V ostalih delih Slovenije tako velik delež odpuščanja zaposlenih napovedujejo (le) trije odstotki delodajalcev.

Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije uradna statistika še ni zaznala višje prizadetosti gospodarskih subjektov na Primorskem. Za zdaj je zaznala le povečano brezposelnost v regijah, ki mejijo na Italijo. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, je v veliki meri odvisno od odpiranja meje z Italijo in od vračanja italijanskih kupcev in gostov.

Eno od sporočil županov in gospodarstvenikov, ki so se povezali v pobudo Rešimo Goriško, je, naj država ne čaka na dejansko poslabšanje vseh gospodarskih kazalcev, pač pa naj predvidi posledice in ukrepa že zdaj. “Nočemo čakati, da bomo šteli žrtve. Hočemo narediti nekaj zdaj, da bomo žrtve preprečili,” pravi župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič.

Država naj na Goriškem podaljša veljavne ukrepe

V pobudi Rešimo Goriško so pripravili seznam ukrepov, ki bi jih morala po njihovem vlada vključiti v četrti protikoronski paket, da bi pomagala Goriški, močno odvisni od odprtja meje z Italijo, potrošniških navad in kupne moči Italijanov. Marino Furlan, direktor družbe Intra Lightning in predstavnik podjetniško-gospodarske pobude Rešimo Goriško, med ključnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest izpostavlja podaljšanje ukrepa čakanja na domu do normalizacije razmer v Italiji, oprostitev ali delno subvencioniranje plačila socialnih prispevkov za mikro, mala in srednja podjetja, ukrepe za vzdrževanje likvidnosti podjetij, vključno z ukrepi za aktiviranje likvidnostne sheme, ki kljub sprejetemu zakonu zaradi pasivnosti bank ne deluje.

Med nujnimi ukrepi, ki jih lahko država izpelje takoj, je po njegovem prednostna obravnava Goriške pri programih in razpisih gospodarskega in kmetijskega ministrstva ter ukinitev vinjetnega režima od meje do odcepa Vogrsko. To bi znižalo stroške mobilnosti in po odprtju meje na Goriško spet privabilo poslovne partnerje in goste iz Italije. “Goriška je 30 let Sloveniji nosila zlata jajca. Covid ne bo dolgo trajal, vendar za ta čas prosimo za aktivno podporo, da nam ne bo preveč podjetij ugasnilo,” namen posebne obravnave utemeljuje Furlan. Posebno obravnavo bi moralo imeti tudi igralništvo, so prepričani na Goriškem. Predsednik uprave Hita Tomaž Repinc od države pričakuje znižanje davka od iger na srečo za določeno obdobje. Družba je od januarja do maja utrpela 37 milijonov evrov izpada prihodkov, Repinc pa pričakuje, da se bodo do konca leta prihodki znižali za 70 milijonov evrov. Nižji davek bi jim omogočil hitrejše okrevanje in večje investiranje v promocijo in ponovno pridobivanje italijanskih gostov, ko se meja spet odpre. Bolj, kot bi se igralništvo pobralo, več bi vrnilo državi in lokalni skupnosti prek davkov in koncesijskih dajatev.

Posvet, ki so se ga v državnem svetu udeležili številni goriški gospodarstveniki in podjetniki, ni pa bilo na njem videti predstavnikov vlade, je bil še eden od dogodkov v nizu prizadevanj, da bi širša družba, predvsem pa politika spoznala pomen italijanskega potrošnika za Goriško ter pomen goriškega gospodarstva za Slovenijo. V pobudi Rešimo Goriško za naprej napovedujejo oblikovanje zakonskih predlogov za četrti protikoronski paket ter usklajevanje teh predlogov z vlado in poslanskimi skupinami.