Goriška brda: vse več nastanitvenih zmogljivosti, vse manj turističnih kmetij

GORNJA RADGONA, GORIŠKA BRDA > Predsednica Zveze turističnih kmetij Slovenije Urška Topolšek Planinšek je izpostavila, da birokratske ovire in omejitve obremenjujejo kmetije, ki že tako delujejo z majhnim številom zaposlenih, večinoma družinskih članov. Po njenem mnenju bi morala država zagotoviti jasnejšo zakonodajo, poenostavljene postopke in večjo podporo pri promociji turističnih kmetij. "Na kmetiji se ne ponuja poceni, temveč kakovostna in pristna hrana ter doživetja, ki zahtevajo vlaganja in predanost," je dejala.

Primerjalni pogled iz tujine je predstavil predsednik Kmečke zveze Trst Franc Fabec, ki je opisal izkušnje z osmicami kot predhodniki kmečkih turizmov v Italiji. Po njegovih besedah je ravno pristnost tista, ki obiskovalcem ostane v spominu in daje podeželskemu turizmu konkurenčno prednost.

Geografinja Irma Potočnik Slavič s Filozofske fakultete v Ljubljani je opozorila na podatke iz Goriških brd, kjer se je število nastanitvenih zmogljivosti v zadnjem desetletju več kot potrojilo, delež turističnih kmetij pa je relativno upadel. Kot je poudarila, je ključno, da se različni ponudniki turizma na podeželju uskladijo in oblikujejo skupne, teritorialno specifične zgodbe. Spomnila je tudi na uspešne projekte, sofinancirane iz evropskih sredstev Leader, ki so v zadnjih letih že prispevali k razvoju podeželja.

Razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da so slovenske turistične kmetije pred pomembnimi priložnostmi, a tudi izzivi - od pomanjkanja delovne sile do nujnosti stalnih vlaganj. Zbrani so soglašali, da bo prihodnji razvoj odvisen od jasne nacionalne strategije, medsebojnega sodelovanja in učinkovite uporabe finančnih virov.