Govorili so, lopate pa ni zgrabil nihče

SLOVENIJA> Slovenija ima kot članica EU zvezane roke; ne more posegati v tržne mehanizme, saj ima EU podpisan sporazum s Svetovno trgovinsko organizacijo. “Lahko pa pripravimo domače rezerve in se ne zanašamo na druge, kot na primer na Madžarsko, ki imajo še večje težave z vodo kot mi,”pravi Kajfež Bogatajeva.Tudi Rusija in Kitajska nista več tako veliki dobaviteljici, ZDA pa skoraj nimajo več kaj prodajati. V ZDA takšne suše ne pomnijo že več kot 50 let. Pšenica se je zato že podražila za 50, krma pa za kar 60 odstotkov.

A če na svetovne cene hrane ne moremo vplivati, bi lahko razvili drugačne notranje trge. “Tega nam nihče ne more preprečiti,” je prepričana Kajfež Bogatajeva. “Rešitev bi lahko bila nova oblika zadružništva, ki bi prerasla v veletrgovsko verigo, po vzoru Mercatorja, Tuša ali Spara. Trg bi oskrbovali z domačo hrano, ki bi bila povrh vsega še cenejša, saj ne bi bilo posrednikov,” razlaga.

Kot še opozarja, naš kmetijski trg sploh nima vgrajene varovalke za primere slabih letin. Po njenem bi morali tudi čim prej urediti namakanje. “V Sloveniji bi nujno potrebovali najmanj pet Vogrščkov. Žalostno je, da pozimi imamo dež, a ga ne ujamemo za sušno poletno obdobje.”

“Uvažamo sojo, koruzo, pšenico. Smo del odprtega gospodarstva. Imamo majhno, neučinkovito kmetijstvo, ki je povsem podvrženo cenovnim gibanjem. V tujini, Avstriji ali Franciji denimo, ves sistem deluje samozaščitniško. Ta utopija bi bila dosegljiva tudi nam, če bi povečali lastno ekonomsko učinkovitost; če bi torej nadzorovali kakovost hrane, njene blagovne tokove, in če bi izvajali striktno politiko varstva konkurence brez ustrahovanja pred tujim blagom. V državi se je vrsto let veliko govorilo o teh stvareh, nihče pa ni zgrabil za lopato in začel kopati,” opozarja dr. Aleš Kuhar.

O slovenski želji po samozadostnosti pa pravi, da jo lahko spodbudimo, a samo tako, da za domačo hrano plačujemo 20 odstotkov več. PV, AP

Dr. Aleš Kuhar