Gozd v času suše pod velikim pritiskom
Vročina in suša zmanjšujeta vitalnost gozdov, drevesa pa so tudi bolj dovzetna za razne škodljivce in bolezni. Na Zavodu za gozdove Slovenije še posebej izpostavljajo večjo požarno ogroženost naravnega okolja, zato ljudi ponovno pozivajo k odgovornemu ravnanju, saj lahko že ena sama iskra povzroči škodo, ki jo narava odpravlja desetletja.
Vročina in suša zmanjšujeta vitalnost gozdov, drevesa so tudi bolj dovzetna za razne škodljivce in bolezni.
Foto: StaLJUBLJANA • "Trenutne vremenske razmere povzročajo drevesom tako kot ljudem sušni in vročinski stres, njihova vitalnost je zmanjšana in so bolj dovzetni za razne bolezni in žuželke, kot so na primer podlubniki. Poleg tega je vlažnost rastlinskega materiala manjša, zato se prej vžge," je danes pojasnila vodja službe za varstvo gozdov na omenjenem zavodu Marija Kolšek.
Največ požarov povzroči človek
Zavod ob razglašeni veliki požarni ogroženosti naravnega okolja po vsej Sloveniji poziva lastnike in obiskovalce gozdov ter lastnike drugih zemljišč v naravnem okolju, naj svoje aktivnosti v naravnem okolju izvajajo s posebno skrbnostjo, da ne zanetijo požara. Tudi uporaba odprtega ognja za namen zatiranja podlubnikov je v obdobju razglašene požarne ogroženosti prepovedana.
Največ požarov po besedah Kolšek povzroči človek s svojo malomarnostjo ali nepazljivostjo. "Vsekakor je pomembno, da smo ozaveščeni, da v teh razmerah ne uporabljamo ognja in da takoj, ko opazimo, da se je nekje vžgalo oziroma da se uporablja odprti ogenj, na to takoj opozorimo pristojne službe, pokličemo na številko 112, da se zadeva čim prej pogasi," je povedala.
Zgodnejše odpadanje listov, več napadov škodljivcev, manjši plodovi
Celotne posledice tega vročega sušnega obdobja na gozdovih bodo po njenih besedah vidne šele v naslednjih letih, v vsakem primeru pa je pričakovati, da bo listje letos začelo odpadati prej kot ponavadi. "Letos se bo ta vročinski in sušni stres kazal v zgodnejšem jesenskem obarvanju in odpadanju listja, najprej na sušnih legah. Temu bodo predvsem izpostavljene drevesne vrste, kot sta mali jesen in gaber, tudi bukev vedno bolj peša. Pri smreki bodo verjetno notranje iglice hitreje porjavele in odpadle, tako da lahko letos pričakujemo že v avgustu jesenski videz gozdov. Smreka je bolj dovzetna za napade podlubnikov, tako da pričakujemo tudi v prihodnjih letih več poškodb zaradi napadov podlubnikov," je povedala Kolšek.
Gozdni plodovi, kot na primer kostanj, bodo letos po vsej verjetnosti manjši, tudi sezona gob zaenkrat ni obetavna. Na udaru so tudi mlajša drevesa. "Vsako pomlad in jesen obnavljamo gozd s sajenjem sadik drevesnih vrst. A za sadike, ki so bile posajene letos spomladi, je velika verjetnost, da bodo težko preživele. Torej bo uspeh obnove letos manjši kot ponavadi," ocenjuje sogovornica.
Trenutne razmere nazorno kažejo izjemen pomen gozdov in parkov za kakovost življenja v določenem okolju, a tudi drevesa v urbanih okoljih čutijo posledice letošnjega vročega poletja. "Tista drevesa, ki so bila že pred to sušo in vročino manj vitalna, bodo lahko propadla, nekatera se bodo zdaj dokončno posušila," meni Kolšek.