Gozdni rezervat Snežnik - Ždrocle na Unescovem seznamu
Vpis gozdnega rezervata Snežnik - Ždrocle in kočevskega pragozda Krokar na Unescov seznam naravne dediščine poleg veselja Sloveniji prinaša tudi obveznosti in odgovornost za ohranitev teh koščkov neokrnjene narave. Na ministrstvu za okolje napovedujejo pripravo posebnih načrtov upravljanja, pripraviti pa se morajo tudi na obvladovanje povečanega zanimanja javnosti za vstop v te gozdove.
LJUBLJANA > Slovenska bukova gozdova sta na seznam svetovne naravne dediščine vpisana skupaj z bukovimi gozdovi v Ukrajini, na Slovaškem, v Nemčiji, Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in Španiji. Vsi gozdovi skupaj nosijo ime Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih evropskih regij.
Na Snežniku bukev raste na gozdni meji
Ti bukovi gozdovi so edinstveni zaradi vloge, ki so jo odigrali na evropski celini po koncu zadnje ledene dobe pred 12.000 leti. Takrat so mraz preživele le bukve v južni Evropi, ki so se začele širiti po vsej Evropi, s seboj pa so ponesle celoten ekosistem; na tisoče vrst živali in rastlin. Posamični gozd se je na skupni seznam prvinskih gozdov uvrstil le, če je bil dovolj ohranjen in če je predstavljal obogatitev mreže z neko novo informacijo, je včeraj izpostavil Andraž Čarni iz ZRC SAZU, ki je Slovenijo zastopal v strokovnem delu procesa nominacije. “Pragozd Krokar predstavlja ledenodobno zatočišče bukve, iz katerega se je bukev naselila po celotni Evropi,” je pojasnil Čarni. “Snežnik - Ždrocle pa predstavlja gozdno mejo bukve.” Bolj severno v Alpah zaradi nižjih temperatur bukev na gozdni meji ne uspeva, na jugu Balkana pa tudi ne, saj je tam za bukev premalo vlage in je prevroče.
Vstop prepovedan ali strogo omejen
Vpis teh dveh gozdov med “svetovno elito naravne dediščine”, kot je včeraj poudarila okoljska ministrica Irena Majcen, verjetno pomeni tudi povečano zanimanje obiskovalcev za obisk teh območij.
Pragozd Krokar, ki se razprostira na približno 75 hektarih, je že zdaj pod strogim varstvenim režimom, kar pomeni, da v njem ni dovoljena nobena dejavnost, niti sprehajanje. Tudi znanstveniki si morajo za raziskave v tem gozdu pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva.
Rezervat Snežnik - Ždrocle, ki obsega skoraj 800 hektarov gozda, je pod blažjim varstvenim režimom. Skozenj lahko potekajo učne in planinske poti. Kot je povedal Živan Veselič iz Zavoda za gozdove Slovenije, bi se to lahko v bodoče spremenilo; za Ždrocle bi uveljavili strog režim, medtem ko bi za Snežnik še naprej veljal blažji.
Koliko planincev se po štirih planinskih poteh skozi bukove gozdove povzpne ne vrh Snežnika, nihče zanesljivo ne ve, za zdaj pa tudi še ni odgovora na vprašanje, za koliko se bo po vpisu tega območja na Unescov seznam povečal obisk Snežnika. Simona Habič s postojnske enote Zavoda za gozdove sicer pravi, da se prav zdaj ukvarjajo s projektom uvedbe štetja števila obiskovalcev; ne le zaradi bukovih gozdov, ampak tudi zaradi travnikov na vrhu Snežnika. Tla namreč postajajo vedno bolj zbita, zato bi na zavodu radi našli rešitev za zaščito travišč in cvetja.
Zahtevno sodelovanje 12 držav
Pritisk obiskovalcev, ki si želijo ogledati dediščino z Unescovega seznama, je eno od tveganj, ki so se ga zavedali tudi pri Unescu, je izpostavila Marjutka Hafner iz slovenskega urada za Unesco. “Ne glede na to, kako so ozaveščeni in skrbni, je naša naloga, da ohranimo tisto, zaradi česar so bile te enote vpisane na seznam svetovne dediščine, torej njihovo univerzalno vrednost, ki pa je v tem primeru prav v njihovi odmaknjenosti, nedotaknjenosti in neobiskanosti,” je dejala.
Drugi dve okoliščini, zaradi katerih bo upravljanje s tema dvema gozdnima rezervatoma še zahtevnejše, kot je sicer upravljanje z dediščino Unesca, sta nepovezanost gozdov že znotraj Slovenije ter razprostrtost bukovih gozdov po kar ducatu evropskih držav.
Ministrica Majcnova bo sicer že v kratkem podpisala deklaracijo o nameri po skupnem upravljanju, oktobra pa naj bi potekalo prvo srečanje držav, ki si delijo upravljanje s to naravno dediščino. Prvih dvanajst let naj bi denar za skupno upravljanje zagotavljale Avstrija, Belgija, Nemčija in Španija.
Na ravni Slovenije bodo šli koraki v smer nadgradnje zavarovanja teh območij, povečanja nadzora nad njimi ter tudi povečanja vplivnih območij, ki obdajajo oba gozdna rezervata in ki so nekakšen ščit pred vdorom negativnih vplivov.
JANA KREBELJ