Gozdove v državno družbo
Z državnimi gozdovi ne bo več upravljal Sklad kmetijski zemljišč in gozdov, pač pa gospodarska družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. Tako predlagajo na kmetijskem ministrstvu, kjer so zakon o ustanovitvi takšne družbe včeraj dali v javno razpravo. Če bo šlo vse po njihovih načrtih, naj bi parlament novo obliko gospodarjenja uzakonil do konca leta.
LJUBLJANA > Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so o ustanovitvi podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi veliko govorili po lanskem žledu. Takrat so želeli, da bi državno podjetje vplivalo na določanje tržnih cen lesa, ki mu je po žledu padla cena.
Zdaj so ambicijo, da bi država posegala v tržne zakonitosti določanja cen, opustili, ostaja pa namera, da bi z novim podjetjem korenito spremenili dosedanje upravljanje z državnimi gozdovi in lesom. “Ključna prednost te družbe je, da je gospodarska družba. To pomeni, da lahko na trgu išče ponudnike za posek in spravilo, pa tudi za gozdnogojitvena dela in dela na gozdni infrastrukturi z izjemo cest. Seveda lahko gospodarska družba sama išče končnega kupca za prodajo lesa, česar v tem trenutku Sklad ne more, ker mu je bila za 20 let ta zgodba na nek način zaprta,” prednosti gospodarske družbe v primerjavi s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov zagovarja državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Miha Marenče.
Doslej je z državnimi gozdovi upravljalo 14 gozdarskih podjetij, ki so si pridobila 20-letno koncesijo in od upravljanja z gozdovi državi plačevala koncesnino. Ta koncesijska razmerja se bodo iztekla prihodnje leto, zato se zdaj vladi ponuja priložnost, da pripravi nov zakon in uveljavi drugačen model upravljanja z gozdovi.
Po starem oziroma sedaj veljavnem sistemu država od upravljanja s svojimi 235.000 hektarji gozdov prejema koncesnino, po novem pa bo dobila država delež od prodaje gozdnih lesnih sortimentov. “V osnutku zakona je zapisano deset odstotkov, kar je po trenutnih izračunih okoli šest, sedem milijonov evrov,” pojasnjuje Marenče. Poleg tega bi država po predlogu prejela še polovico bilančnega dobička gospodarske družbe, z drugo polovico pa bi razpolagala skupščina družbe.
Državni gozdovi bodo po ustanoviti gospodarske družbe še vedno v lasti Republike Slovenije. V gospodarsko družbo ne bo mogel vstopiti noben drug partner ali organizacija. Na ministrstvu so predvideli, da bi se po ustanovitvi gospodarske družbe nanjo preneslo tiste delavce Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki se sedaj ukvarjajo z gozdarstvom, in del podpornega osebja. Zainteresirana javnost lahko svoje pripombe na predlog takšnega podjetja, ki so ga zasnovali po zgledu Avstrije, Finske in Bavarske, poda do 23. aprila, ko je predlog v javni razpravi.
JANA KREBELJ