Grčija lahko ostane brez tretje tranše slovenskega posojila
Če bo poročilo strokovnjakov iz IMF, EU in ECB pokazalo, da Grčija ne izpolnjuje obveznosti, podanih v dogovoru za mednarodno finančno pomoč, potem ji Slovenija do nadaljnjega ne bo nakazala naslednje tranše posojila, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor.
LJUBLJANA> Strokovnjaki iz EU, mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) so ta teden začeli pregledovati javne finance in reforme v Grčiji, da bi ocenili, ali res potrebuje dodaten denar in ali izvaja vse obveznosti, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč. “Če bo IMF oziroma Evropska komisija 18. maja ugotovila, da Grčija preslabo odpravlja pomanjkljivosti, zaradi katerih je zdrsnila v dolžniško krizo, Slovenija - tako bo moje navodilo ministru - ne bo dala tretje tranše posojila Grčiji,” je danes povedal Borut Pahor.
V igri je še 71 milijonov evrov
V tem primeru bi namreč obstajala prevelika nevarnost, da bi se morala Slovenija odpovedati povračilu tega denarja. “Mislim, da to predstavlja pošteno, pravično politično odločitev,” je še dejal Pahor in dodal, da je Slovenija doslej Grčiji namenila 207 milijonov evrov posojil. V igri tako ostaja še nakazilo 71 milijonov evrov posojila.
Slovenija bo priskočila na pomoč Portugalski
V zvezi s pomočjo Portugalski je premier povedal, da so se za pomoč tej državi dogovorili neformalno, naslednji teden pa naj bi bila odločitev v okviru srečanja evropskih finančnih ministrov tudi uradna. Slovenija bo pri pomoči sodelovala v obliki poroštev v višini približno 200 milijonov evrov.
Vrednost slovenske pomoči v obliki posojil Grčiji ter v obliki poroštev Irski in Portugalski predstavlja skoraj 800 milijonov evrov, oziroma nekaj manj kot dva odstotka slovenskega BDP.
Pahor in Janša se bosta srečala stran od medijskih žarometov
Na današnji seji vlade je premier napovedal tudi, da se bo v kratkem srečal še s predsednikom SDS, Janezom Janšo. Ker pa oba želita, da to srečanje ne bi potekalo pod pritiskom medijskih “žarometov”, bosta po pogovorih ocenila, “koliko, kdaj in kako” o vsebini obvestiti javnost.
Pahor se je doslej srečal s predsednikoma SLS in SNS, Radovanom Žerjavom in Zmagom Jelinčičem, ki so mu dejali “da ne bodo podpirali vlade za vsako ceno”. bila pa sta pripravljena na sodelovanje pri pri zares pomembnih vprašanjih, ki daleč presegajo pomen in mandat te vlade.
STA