Gregor Virant: Sledile bi izboljšave, ne reforme

> Javnomnenjske raziskave kažejo, da vam je razkritje prihodkov v letu 2009 precej škodovalo. Mislite, da se da to škodo sanirati do volitev?

“Mislim, da se da. Ti dogodki so me nekoliko presenetili, saj svojih dohodninskih napovedi nisem nikoli prikrival. Reagiral sem nekoliko čustveno in zelo iskreno, kar mi je v političnem smislu verjetno škodilo. Ugotovil sem tudi, da me ljudje presojajo po zelo visokih etičnih standardih, morda so celo zahtevnejši do mene kot do drugih kandidatov. Če bi leta 2009 sedel doma in se v miru pripravljal na profesorsko službo, tako kot so to naredile desetine funkcionarjev pred mano in za mano, potem se danes o tem ne bi pogovarjala. Ker sem pa v tistem letu delal in ustvaril prihodek za proračun, sem postal grešnik.”

> V povezavi z vašo stranko se pri nekaterih volilcih pojavlja strah, da se za prijaznostjo, ki jo kažete, skriva kruti neoliberalizem.

“Ne razumem, zakaj so nam prilepili to nesmiselno nalepko. V našem programu ni ničesar krutega in ničesar neoliberalnega. Smo za zmanjševanje javne porabe, za zagon gospodarstva, za pravično in pravno državo, za strpnost in spoštovanje do drugače mislečih. Mislim, da razmišljamo podobno kot stotisoči slovenskih državljanov. S temi oznakami in nalepkami se nas poskuša samo diskreditirati.”

Luksuz ni greh

> Bi tudi vi znižali davek od dohodka pravnih oseb, kot to predlaga na primer stranka SDS?

“Mi bi ga znižali ciljno. Znižali bi ga za mala in srednja podjetja za prvo in drugo leto poslovanja, zato da bi jim olajšali zagon. Posledično bi država pobrala več davka; če namreč podjetjem olajšaš vstop na trg in jih na samem začetku podpreš, potem ostanejo na trgu in vračajo koristi v proračun.”

> Včasih se glede podjetij pojavijo vprašanja, kaj socialnega je v tem, da tistim, ki so bogati - nekateri podjetniki to so in nekateri so tudi izkoriščali svoje delavce - daješ olajšave.

“Ne gre za to, da bi dajali olajšave bogatejšim slojem, ampak za to, da se ustvarijo pogoji za razvoj podjetništva in gospodarstva. Če gospodarstvo ne deluje dobro, nima država od kod vzeti. Če ne bomo spodbujali podjetij, da vlagajo dobičke v Sloveniji, da vlagajo v razvoj in ustvarjajo nova delovna mesta, se nam slabo piše. Zaradi tega predlagamo te olajšave, za ohranitev socialne kohezivnosti pa vztrajamo, da se standardi socialne države ne smejo nižati.”

> Ne napovedujete pa obdavčitve luksuza. Zakaj?

“Nekoga, ki je zakonito ustvaril dohodke, jih prijavil in od njih plačal dohodnino, je nesmiselno še enkrat obdavčiti, ko si s temi dohodki nekaj kupi. Težava so predvsem tisti lastniki luksuza, ki so do svojega premoženja prišli na nezakonit način. Če je luksuz ustvarjen z davčnimi utajami, gospodarskim kriminalom in s korupcijo, je treba to najostreje preganjati in kaznovati.”

Za “izboljšave”

> Tudi davka na nepremičnine niste opredelili kot nov davčni vir.

“Tako je, pač pa načrtujemo uvedbo davka, ki bi močno obdavčil profite pri spreminjanju namembnosti zemljišč. V Sloveniji nekateri bogatijo na račun spreminjanja namembnosti zemljišč iz kmetijskih v stavbna. To bi jaz obdavčil z izjemno visoko stopnjo davka.”

> S tem posredno merite na Zorana Jankovića?

“Takšen predlog sem napisal že leta nazaj, ko sem še kot strokovnjak sodeloval pri pripravi zakona o urejanju prostora s tedanjim ministrom Gantarjem. To idejo gojim že leta in zdaj bi jo rad realiziral.”

> Ali je socialna država, kakršno imamo danes, to, kar si vi predstavljate, da bi morala biti?

“Pahorjeva vlada je vzpostavila relativno visok standard socialne države. To je njena dobra dediščina in ta standard velja ohraniti. Dober je tudi projekt e-sociala, ki naj bi zaživel prvega januarja in bo preprečeval zlorabe, torej to, da bi ljudje, ki imajo veliko premoženje in formalno nizke dohodke uveljavljali socialne pravice.”

> So morda v delovni zakonodaji kakšne pravice, ki bi jih bilo treba črtati? Imamo, recimo, dodatke za delovno dobo, plačan odmor … To so stvari, za katere so delodajalci opozarjali, da so preveč radodarne.

“Delavcem, ki so na podlagi veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb pridobili nekatere pravice, se te ne smejo jemati. Mi želimo uveljaviti fleksibilnejši trg dela za nove generacije, ki prihajajo. Te si želijo predvsem službe; takšnega sistema, v katerem bodo delodajalci spodbujeni, da jih bodo zaposlovali, na kakršen koli način. V že pridobljene pravice pa mi ne bi posegli.”

> Niti v odpravnine in odpovedne roke?

“Niti v odpravnine in odpovedne roke.”

> So pokojninska in zdravstvena reforma, reforma trga dela in javnega sektorja tudi po vašem mnenju tako nujne kot, denimo, pravijo v SD?

“Spremembe so na vsak način potrebne. Na področju pokojninskega sistema morajo iti zlasti v smer spodbud, da bi ljudje dlje časa ostajali v redni delovni dobi. Na področju zdravstva je treba izpeljati predvsem tiste spremembe, s katerimi bi zdravstveni sistem racionalizirali. Treba je, recimo, povečati konkurenco na trgu zdravil, povečati stroškovno kontrolo, vpeljati konkurenco pri obveznih zavarovanjih, določiti standarde zdravniškega dela, da se bo vedelo, koliko dela mora opraviti zdravnik za svojo plačo. Potrebna je uvedba e-zdravstva, kar bi preprečilo, da pacienti kot poštarji nosimo karton od enega do drugega zdravnika. Veliko stvari je treba spremeniti. Ali se to imenuje reforma ali ne, je drugotnega pomena. Jaz raje govorim o spremembah, o izboljšavah. Beseda reforma ima v Sloveniji neko negativno konotacijo.”

> Ko boste šli v pogajanja s sindikati in delodajalci, jim boste torej rekli, gremo v izboljšave.

“Tako je.” (smeh)

> Se vam bo odvalil kamen od srca, če bo dogovor o interventnem zakonu s sindikati in upokojenci usklajen pred konstituiranjem novega državnega zbora?

“Če bi bil ta interventni zakon usklajen pred volitvami, bi bilo to prav gotovo sijajno. Sicer pa menim, da ta način varčevanja, ki posebej udari upokojence in javne uslužbence, ni najbolj pravičen. Pravično bi bilo, če bi pokojnine in plače javnih uslužbencev sledile plačam v gospodarstvu, saj smo vsi v istem čolnu. Manevrskega prostora za varčevanje v javnem sektorju je veliko tudi na drugih področjih.”

> Je dovolj časa, da najdemo ta manevrski prostor na drugih področjih do 1. 1. 2012?

“Do 1. 1. ga ne bomo našli, pač pa ga bo treba začeti iskati od prvega dne nove vlade. Vsak minister bo moral na svojem področju znižati stroške za nekaj odstotkov.”

> Ampak ali se strinjate s tem, da se v vmesnem obdobju od 1. 1. 2012 pa do, recimo sprejetja rebalansa, sprejme zamrznitev?

“Zamrznitev kot oblika varčevanja, ki posebej udari po upokojencih in javnih uslužbencih, se mi ne zdi najbolj pravična.”

> Toda kaj bi zdaj naredili vi?

“Iskali manevrski prostor za prihranke na vseh drugih področjih.”

> A potem ta datum 1. 1. 2012 ni tako usoden, ker vsi pravijo, da če takrat ne bomo zamrznili, nam bo šlo 200, 300 milijonov evrov …

“Teh 200, 300 milijonov bo treba najti na veliko bolj sistematičen način. Zamrznitev pokojnin in plač javnih uslužbencev je zagotovo najlažja varianta, vendar ni tudi najpravičnejša. Treba bo varčevati na precej bolj pameten način.”

Ne menjaj konja, ki zmaguje

> Mnoge pomisleke v javnosti je vzbudila napoved vaše stranke o popolnem umiku države iz gospodarstva. Ali in kaj bi pa vendarle moralo ostati v lasti države?

“Nobenega dvoma ni, da morajo ostati v lasti države vsa tista podjetja in druge pravne osebe, ki opravljajo javne službe, zagotavljajo javne dobrine, skrbijo za javno infrastrukturo: železniško, pristaniško, cestno …”

> … Luka Koper je eno od teh podjetij …

“Da. Na drugi strani pa naj se država umakne iz vseh tistih podjetij, ki opravljajo normalno tržno, konkurenčno dejavnost. Tudi tukaj se zavzemamo za preudaren, postopen in transparenten umik. Strateške kupce bi bilo treba iskati na mednarodnih javnih razpisih. Nismo za to, da bi se na ta način posegalo v dobro delujoča podjetja, kot je recimo novomeška Krka ali velenjsko Gorenje, kajti pravilo je, ne menjaj konja, ki zmaguje.”

> Si lahko Slovenija svojo energetsko samooskrbo zagotovi brez virov energije, ki niso zeleni?

“Vsi vemo, da ne. Treba je izkoriščati alternativne vire energije, na drugi strani pa čim bolj skrbeti za energetsko učinkovitost, ampak tudi to ne bo rešilo dolgoročne samooskrbe z energijo. Edina realna rešitev za dolgoročno samooskrbo je nuklearna energija, vendar menimo, da vlada o tem ne sme odločati sama. Gre za vprašanje, o katerem moramo odločati na referendumu.”

> Je treba z gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj nadaljevati?

“Projekt je ekonomsko in ekološko zelo sporen, vendar je bilo vanj vloženih že toliko sredstev, da ga verjetno ne bo mogoče ustaviti.”

> Kaj menite o posegih v Posočje z gradnjo novih hidroelektrarn?

“Treba jih je zelo dobro pretehtati z okoljevarstvenega vidika. Mislim, da v tem primeru pretehta varovanje okolja pred pridobitvijo novih virov energije.” JANA KREBELJ