“Grehi” diplomacije
Na zunanjem ministrstvu naj bi danes podrobneje predstavili domnevne “grehe” slovenskih diplomatov, ki naj bi negospodarno ravnali z javnim denarjem. Kot je znano, so veleposlanici v Parizu Veroniki Stabej nedavno za eno leto skrajšali mandat zaradi domnevnih nepravilnosti. Te pa naj bi se dogajale tudi na drugih veleposlaništvih.
LJUBLJANA > Tako naj bi veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki naj bi odšel za novega veleposlanika v Zagreb, po dokumentaciji, ki jo je konec tedna nekaterim medijem posredovalo zunanje ministrstvo, v letih 2012 in 2013 na službene poti odhajal z lastnim avtomobilom, čeprav sta bila v večini primerov službeni avto in voznik prosta. V letu in pol si je na ta način izplačal za 4500 evrov kilometrine.
Nepravilnosti pri izdaji vizumov?
“Ko kršitve ugotovimo, kršitelje običajno opozorimo in jih pozovemo, naj denar vrnejo. Če tega ne želijo, potem z njimi začnemo postopek ugotavljanja upravičenosti ali neupravičenosti porabe teh sredstev, na koncu pa ministrstvo ta denar izterja, če je le možno, po normalni poti, brez uporabe sodnih instrumentov,” je pojasnil generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Vidovič.
Na veleposlaništvih v Prištini in Beogradu so bile nepravilnosti ugotovljene predvsem pri izdajanju vizumov tujim državljanom. V Prištini so v več kot 50 primerih nesorazmerno dolgo, tudi več kot dva meseca, odločali o izdaji posameznega vizuma in neustrezno obračunavali takse. Za vodjo konzularnega oddelka Tomaža Trobentarja so nadzorniki predlagali predčasno vrnitev v Slovenijo. V Beogradu so nadzorniki začasno zasegli 651 vlog za vizume zaradi suma lažnega navajanja razlogov za potovanje.
Prvi odzivi
Predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose, nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek, je včeraj pozdravil nadzor, ki je razkril nepravilnosti na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, če bo to na zunanjem ministrstvu privedlo do uvedbe sistema tako negativnih kot tudi pozitivnih ukrepov.
“Če so bile kršitve narejene, je seveda treba ukrepati. Zato so pač sankcije. Najslabše pa bi bilo, če ostane vse tako napol dorečeno. Kaj imamo potem vsi skupaj od tega, če se nič ne spremeni, in te zadeve potekajo naprej,” je dejal Grobovšek. Sicer pa se je vprašal, kako je do teh kršitev sploh lahko prišlo, glede na to, da morajo veleposlaništva na MZZ pošiljati mesečna finančna poročila.
Odzval se je tudi veleposlanik Aleksander Geržina, ki je pojasnil, da se je službeni avtomobil vseskozi kvaril, voznik pa je imel številne presežne delovne ure.
Geržina, ki naj bi postal novi veleposlanik v Zagrebu, je v zvezi z navedbami, ki izhajajo iz poročil zunanjega ministrstva o nadzoru slovenskih veleposlaništev, pojasnil, da je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 izjemno dinamično in da je moral na številne dogodke sam, tudi izven delovnega časa. “Posebej ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala prisotnost veleposlanika na številnih pogovorih, srečanjih in pogajanjih. Tako na Dunaju, v Celovcu kot tudi v Ljubljani,” je zapisal Geržina in dodal, da za vsa ta srečanja službenega vozila ni mogel koristiti.
Kot je pojasnil, se je službeni avto kvaril tako rekoč mesečno in ga preprosto ni želel voziti sam - ob prihodu njegovega naslednika, leta 2013, so avtomobil tudi zamenjali. Poleg tega je imel njegov voznik preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, teh pa mu zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati.
Podrobnosti o nadzorih bodo na zunanjem ministrstvu podrobneje predstavili danes. NR