[GREM VOLIT!] Drejc Kokošar: Volitve - čas upanja

“Volitve so ena taka čudna reč. Po eni strani jih vedno spremlja kampanja, polna grobih, nesramnih in podtlehnih dejanj, po drugi strani pa so polne hrepenenja in upanja. Za kratek čas verjamemo, da se bo vse spremenilo, da bo nenadoma zasijala “luč svobode”.

Eden mojih prvih spominov na politični cirkus je iz rosnega obdobja, ko me je “star ata” še kot majhnega “mulčka” peljal na otvoritev glavnega mostu v Idriji. Namesto med vrstniki sem tako pristal v družbi samih pleš in trajn. Z govorniškega odra se je razlegal govor župana Idrije. Kaj dosti nisem razumel, bolj se spomnim občutkov veličastja, “potovanja” v svet odraslih, pomembnosti.

Od takrat je minilo skoraj 30 let. Most je še vedno v uporabi, le govorniškega odra ni več. A še nekaj je ostalo. Moje zanimanje za govorico politikov, za grajenje čustev in zgodb.

Volitve so obenem cirkus, film in igra. Dajejo nam občutek moči in pomembnosti. Verjamemo, upamo, pripadamo. En glas res ničesar ne spremeni, a vendar povzroči, da postanemo del zgodbe. Kot pri ogledu filma.

Oddana glasovnica 24. aprila mi bo (znova) podarila samozavest, da bom lahko stopil vštric s tistimi gospodi s plešo in gospemi s trajno. In da takratnega govorca, ki se še vedno suka v tej igri, nekoč pocukam za tako želen rokav.”