Grims: “Ni kriminal, je pa svinjarija.”

Slovenija
, posodobljeno:

Vlada bo za financiranje svojih referendumskih aktivnosti porabila 97.000 davkoplačevalskih evrov, v kampanji pred referendumom o zakonu o drugem tiru pa bodo sodelovala tudi državna podjetja. To ni prav, so prepričani v opozicij. V koaliciji odgovarjajo, da zakon, ki to omogoča, ni od včeraj in da se doslej še nihče ni pritožil nanj.

V kampanji bodo sodelovala tudi državna podjetja SŽ, Dars, 
2TDK, kar je za opozicijo zelo sporno.
V kampanji bodo sodelovala tudi državna podjetja SŽ, Dars, 2TDK, kar je za opozicijo zelo sporno. Leo Caharija

LJUBLJANA > Državni zbor je včeraj na izredni seji na zahtevo SDS, NSi in treh poslancev razpravljal o pravici vlade, da referendumske kampanje financira z denarjem davkoplačevalcev. Pred referendumom o zakonu o drugem tiru si je namreč vlada za promocijo svojih stališč namenila 97.000 evrov proračunskega denarja, kot organizator referendumske kampanje pa so se prijavila tudi državna podjetja Slovenske železnice (SŽ), Dars in 2TDK.

Enako za vse

Predlagateljem včerajšnje seje se zdi nedopustno, da vlada za svojo kampanjo troši tudi denar tistih davkoplačevalcev, ki se z vladnimi stališči ne strinjajo. Kot je v njihovem imenu povzel Branko Grims iz SDS, so želeli glasovanje o sklepu, da naj vlada takoj pripravi novelo zakona o volilni in referendumski kampanji. V noveli naj zagotovi enakopravno financiranje, tako da “če pride do financiranja iz javnih sredstev, so ta enako dostopna vsem stranem.”

Sporna je torej zakonska podlaga, ki je nastala v času Pahorjeve vlade leta 2011. Predlagatelji seje Cerarjevi vladi niso mogli očitati, da počne kaj nezakonitega. “Ni vsaka velika svinjarija tudi kriminal,” se je o tem sočno izrazil Grims, “velika svinjarija pa je zagotovo”.

Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek meni, da ima vlada v tej referendumski kampanji številne prednosti pred civilno družbo. “Vlada ima številne institucije, ki lahko izrabijo svoj položaj in svojo prisotnost v družbi, da se postavijo na stran vlade. Vlada ima večji dostop do medijev, tako da lahko privilegirano izpostavi svoja stališča.” K temu je treba zdaj dodati še denar, ki si ga je nakazala sama, in podjetja v državni lasti, ki so odprla transakcijske račune.

Kje so bili do zdaj?

Poslanci so včeraj le razpravljali, o sklepih predlagateljev pa niso glasovali, saj je koalicija sklepe zavrnila že na seji delovnega telesa.

Možnost, da vlada za kampanjo rabi davkoplačevalski denar, je uzakonila že Pahorjeva vlada. Referendumska kampanja se je na takšen način financirala že vsaj štirikrat: pred referendumi o zakonih o malem delu, pokojninski reformi, delu na črno in arhivih. Kot je včeraj dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Nejc Brezovar, vlada tudi ne more pridobivati drugih sredstev za kampanjo, ostalim organizatorjem kampanje pa je to dovoljeno.

V koaliciji so zahtevo za sklic včerajšnje seje videli kot del referendumske kampanje. Če je leta 2011 sprejeti zakon, ki dovoljuje, da vlada v referendumski kampanji nameni del denarja sebi, sporen, bi lahko to določbo odpravila že Janševa vlada leta 2012, menijo v koaliciji. Namesto pozivov vladi bi lahko tudi sami pripravili novelo zakona in jo vložili v parlamentarno proceduro, pa do zdaj niso čutili te potrebe. “Gre za premišljeno politično nagajanje,” je prepričan poslanec SMC Marko Ferluga. Razlog, da so se državna podjetja prijavila kot organizatorji referendumske kampanje, pa je v tem, da so si tako pridobila pravico nastopati v medijskih soočenjih, pojasnjujejo v koaliciji.

JANA KREBELJ