Gurria: Ni še čas za finančno pomoč Sloveniji

BLED>Angel Gurria podpira tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj je to po njegovem mnenju signal in sporočilo trgom.

Gurria, ki se udeležuje Strateškega foruma Bled, je danes v pogovoru s predstavniki medijev dejal, da zdaj ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. “Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so pripravljeni to storiti,” je povedal.

Izvesti je treba nujne ukrepe in reforme

Gurria zato predlaga, da si vzamemo nekaj časa in izvedemo nujne ukrepe. Med njimi je izpostavil znižanje primanjkljaja, pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema, ureditev vprašanja upravljanja državnega premoženja, nekaj pa je tudi vprašanj, ki niso neposredno povezana z ekonomsko politiko, na primer vprašanje referenduma, a otežujejo sprejemanje ukrepov.

Gurria je ob tem opozoril, da bo morala Slovenija v vsakem primeru - tudi če bo na koncu vendarle zaprosila za pomoč - izvesti potrebne reforme. “To mora biti jasno,” je dejal. “Časa pa v tem primeru ne boste diktirali sami. Diktiral vam bo nekdo drug. Pogoje vam bodo postavili zunanji partnerji,” je opozoril. Ker je Slovenija ukrepe pripravljena izvesti, bi po mnenju Gurrie moral obstajati način za dosego potrebne ravni političnega soglasja za njihovo uresničitev. Če nam ne bo uspelo, na koncu ostaja možnost pomoči.

Za vpis fiskalnega pravila v ustavo

Generalni sekretar OECD podpira tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo. Kot pravi, v njem ni nič zlatega, a gre za sporočilo in signal trgom, da bodo javne finance pod nadzorom. Ker je Slovenija mala in odprta država, bodo signali, ki jih daje, morda še bolj odmevali. Spomnil je, da ima Slovenija v primerjavi s povprečjem v OECD in območju evra nizek javni dolg, in pozval, naj izkoristi to prednost in to pove tudi trgom.

Gurria je sicer prepričan, da bi morala Evropa bolj izkoristiti institucije, ki jih je vzpostavila, tudi Evropsko centralno banko (ECB), ki lahko pritisne na trge. Pri tem je izpostavil primer Španije in Italije, ki sta opravili domačo nalogo in sprejeli nujne ukrepe, a ju trgi ne podprejo in ju dejansko kaznujejo. Kot kaže, ni dovolj, da države storijo prave stvari - potrebujejo nadaljnjo podporo, tudi ECB, je dejal Gurria.

Nihče ne bi smel zapustiti območja evra

“Zdaj smo presegli vprašanje moralnega hazarda,” je dejal Gurria in dodal, da se zdaj ne smemo igrati z moralnimi sodbami, ker je na kocki sistem. Prepričan je, da nihče ne bo zapustil območja evra in da ga tudi ne bi smel. Na vprašanje, zakaj je v to tako prepričan, je dejal: “Vemo, koliko stane, da zadržimo Grčijo, ne vemo pa, koliko bi stal njen izhod.”

Gurria se je v soboto sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, ministrom za gospodarskih razvoj in tehnologijo Radovanom Žerjavom ter ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Pri tem je pohvalil napore, ki jih Slovenija vlaga v oblikovanje ukrepov in strukturnih reform z namenom doseganja večje konkurenčnosti gospodarstva. Danes se je sestal še s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem.

STA