Györköš Žnidarjeva za skupne kriterije za vstop migrantov

DUNAJ, LJUBLJANA>Vesna Györköš Žnidar je na skupni novinarski konferenci sodelujočih ministrov po konferenci poudarila, da se je situacija na zahodnobalkanski migrantski poti znova začela zapletati in da prihaja do napetosti na posameznih mejah.

Ob tem je kritizirala severnejše evropske države na tej poti. “Na eni strani imamo države, ki še vedno govorijo o politiki odprtih vrat, istočasno pa zaostrujejo politiko sprejema. Na drugi strani pa so države, ki so soočene z realnim stanjem, torej s tisoči migrantov, ki si želijo doseči svoje ciljne države in ne želijo ostati v državah na poti,” je povedala slovenska notranja ministrica.

Ciljne države naj jasno definirajo, koliko ljudi bodo sprejele

Po njenih besedah so se na konferenci strinjali, da morajo ciljne države, ki vodijo politiko odprtih vrat, a v praksi hkrati omejujejo vstop migrantov, jasno definirati, koliko ljudi oziroma koga so pripravljene sprejeti.

Priznala je, da je treba najti rešitve za migracijske pritiske tudi v Grčiji in v sodelovanju s Turčijo. “A Slovenija in ostale države na migrantski poti ne moremo le čakati na zaprtje meje na severu, ampak si moramo prizadevati za zmanjšanje toka,” je zatrdila Györköš Žnidarjeva.

Današnja konferenca je po njenih besedah ena zadnjih priložnosti za dogovor o skupnih standardih za obvladovanje migracijskega toka na zahodnobalkanski poti. “V odsotnosti skupne evropske rešitve je v tem trenutku lahko edina konstruktivna smer dogovor, ki temelji na skupnih kriterijih za vstop na zahodnobalkansko pot v Makedoniji,” je povedala ministrica in pohvalila Makedonijo, ki da trenutno opravlja zelo pomembno delo za omejevanje migracij, čeprav sploh ni članica EU ali schengenskega območja.

Glede ukrepov Slovenije je Györköš Žnidarjeva zatrdila, da država spoštuje svoje mednarodne obveznosti in deluje po schengenskih pravilih na način, ki je v dani situaciji mogoč. Porast števila prošenj za azil v Sloveniji v zadnjem času pa po njenih besedah dokazuje, da država ne vodi samo politike prevoza migrantov.

Kaj pomeni dosledno izvajanje schengenske zakonodaje?

Ob tem je pozvala, da je treba natančno doreči, kaj sploh pomeni dosledno izvajanje schengenske zakonodaje. Slovenija bo to sicer v celoti spoštovala, je zatrdila ministrica. Pozvala je še, naj vse države prevzamejo odgovornost za profiliranje migrantov v Makedoniji, da ne bo prišlo do zavračanja migrantov na posameznih mejah.

“Slovenija ne more biti žrtev neusklajenih politik držav na severu in ne priznava nesprejemljivih politik držav pred nami, ki postopajo po principu čim hitrejšega prehoda migrantov čez njihovo ozemlje,” je dejala ministrica.

“Če ne bo spoštovanja dogovora na podlagi skupnih kriterijev, bo tudi Slovenija prisiljena v še bolj odločno ukrepanje na svoji meji. S prakso zavračanja se ne strinjamo, a bomo storili vse za zaščito svojih interesov,” je še opozorila Györköš Žnidarjeva.

Avstrija je na današnjo konferenco o migracijah povabila notranje in zunanje ministre devetih držav - poleg Slovenije še Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije. Iz Slovenije se jo je udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec.

STA