GZS: Vpis fiskalnega pravila v ustavo nujna in koristna odločitev

Slovenija
, posodobljeno:

Potem ko je državni zbor izglasoval vnos fiskalnega pravila v ustavo, so na GZS poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in je koristna odločitev. “Vse to je nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Močnejše gospodarstvo pa je največje jamstvo za več delovnih mest in za krepitev socialne države,” so izpostavili.

Potem ko je državni zbor izglasoval vnos fiskalnega pravila v ustavo, so na GZS poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in koristna odločitev
Potem ko je državni zbor izglasoval vnos fiskalnega pravila v ustavo, so na GZS poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujno in koristna odločitevSTA

LJUBLJANA> Kot so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), podpirajo tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bi omogočil več manevrskega prostora in s tem tudi “večji razvojni zagon, ne le varčevanje, ki bi nas ponovno lahko pripeljalo v neugodno spiralo krize”.

“Obenem smo prepričani, da bo vpis fiskalnega pravila v ustavo in sprejem izvedbenega zakona, za katerega je tudi potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, pripomogel h kakovostnejšemu izhodu Slovenije iz krize,” so poudarili.

Ocenili so, da slovenska politika v zadnjih letih pred domačo in tujo javnostjo ni pokazala dovolj odgovornosti pri upravljanju z javnimi financami, zato na GZS menijo, da je zelo koristno, če se bodo politiki sami zavezali k odgovornemu upravljanju javnih financ v prihodnjih letih.

V trenutnih slovenskih kriznih razmerah bo vpis fiskalnega pravila v ustavo po mnenju GZS izboljšal zaupanje mednarodne finančne in splošne skupnosti, da bo Slovenija res krenila po drugačni poti kot v zadnjih letih, kar bo pripomoglo k večjemu zanimanju tudi tujih vlagateljev za Slovenijo.

Na zbornici so spomnili, da je bila nujna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje, ki jo je v četrtek potrdil DZ. GZS pozdravlja sprejetje novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki bo med drugim prinesel večjo moč upnikov, lažje ohranjanje zdravih jeder in hitrejše unovčenje premoženja dolžnikov.

“V nadaljnjih korakih pozivamo k čim hitrejšemu, učinkovitemu in kakovostnemu operativnemu delovanju slabe banke in k čim hitrejši in kakovostnejši pripravi, pa tudi sprejetju zakona o sistemski razdolžitvi,” so poudarili na GZS in dodali, da so to trije ključni ukrepi za začetek sanacije bank in začetek zdravega razdolževanja podjetij s ciljem okrepitve njihovih zdravih jeder, s tem pa večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

STA