GZS: Ureditev glede odjemalcev zemeljskega plina ni sistemska
Izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, kot je v približno 200 milijonov evrov vrednem energetskem paketu predvidela vlada, je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dobrodošlo. A kot opozarjajo, še vedno ne gre za ustrezno ali celo sistemsko rešitev. Ukrep je namreč le začasne narave.
LJUBLJANA > Vlada je med ukrepi za blažitev stisk prebivalcev in gospodarstva zaradi rasti cen energentov, ki jih je predstavila v soboto, predvidela tudi izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Zdaj namreč dobavitelji energentov dobavo večstanovanjskim stavbam opredeljujejo kot poslovno dobavo oziroma odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah obravnavajo kot odjemna mesta za poslovni odjem.
Vlada je zdaj predvidela, da bodo imeli etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurilnicami pri nakupu zemeljskega plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji, kot jih imajo gospodinjski odjemalci, ki plin kupujejo za svojo lastno rabo.
Ukrep je zapisala v predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je že poslala v potrditev v DZ po nujnem postopku, veljal pa naj bi eno leto in tri mesece, od letošnjega februarja do konca aprila 2023.
Po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjana Udoviča je izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina dober signal, da je vlada (čeprav pozno) le prepoznala velike težave, v katerih so se znašli etažni lastniki, ker jih dobavitelji obravnavajo kot poslovne odjemalce. Še vedno pa ne gre za ustrezno ali celo sistemsko rešitev, je zapisal v odzivu.
Ukrep je namreč začasne narave in velja le za naprej, je dodal. S tem vlada po njegovem mnenju na nek način tudi sporoča, da takšna rešitev ne velja že sedaj, kar pa po njegovih besedah ne drži. V zbornici namreč menijo, da že obstoječa zakonodaja vsem potrošnikom priznava enake pravice.
Vlada bi morala zato državnemu zboru predlagati zgolj sprejem obvezne razlage zakona o oskrbi s plini in zakona o oskrbi z električno energijo s smiselno enako vsebino. Nenazadnje je to vladi predlagal tudi odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je o vprašanju razpravljal 20. januarja, je spomnil Udovič.