Handelsblatt: ECB pristiska na slovensko vlado, naj zaprosi za pomoč

VILNIUS > V litovski prestolnici bo tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Slovenija bo po pričakovanjih “majhna informativna točka” na tokratni evroskupini, saj je običajno, da finančni ministri poročajo o pomembnih premikih v svojih državah, so pojasnili viri pri EU.

Od Uroša Čuferja tako v evroskupini pričakujejo, da jih bo obvestil o odločitvi Banke Slovenije za začetek postopka nadzorovane likvidacije Probanke in Factor banke ter o pričakovanem razvoju dogodkov v slovenskem finančnem sektorju.

ECB naj bi pristiskala na Slovenijo

Odločitev za likvidacijo omenjenih bank je “dobrodošel in dobro pripravljen korak”, so poudarili viri ter pozitivno ocenili sodelovanje finančnega ministrstva in Banke Slovenije z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Ocene virov so tako manj dramatične od današnjega poročanja nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki ob sklicevanju na neimenovane vire med drugim piše, da evroskupino skrbi sposobnost Slovenije, da sama financira sanacijo razmer v bančnem sistemu.

Po pisanju Handelsblatta naj bi ECB pritiskala na slovensko vlado, naj za reševanje nakopičenih težav v bankah zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.

Na ministrstvu za finance so v odzivu na pisanje nemškega časnika zapisali, da se do neuradnih navedb tujih medijev ne opredeljujejo. Sicer pa so zagotovili, da v “Sloveniji ni potrebe po zaprosilu za finančno pomoč”.

Obeta se miren sestanek

V Evropski komisiji pa v odzivu na pisanje Handelsblatta zatrjujejo, da je položaj Slovenije še vedno obvladljiv in bo tak tudi ostal, če bodo slovenske oblasti odločno in naglo ukrepale na treh frontah - fiskalna konsolidacija, strukturne reforme in sanacija bančnega sektorja.

“Naj tolmačenja v člankih časopisov, ki temeljijo na anonimnih virih, ne postanejo splošno sprejeta dejstva,” je v odzivu na pisanje nemškega časnika dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor.

Izpostavil je tudi, da je komisija v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi in da jih podpira pri izvajanju priporočil, ter spomnil, da bodo jeseni ocenili napredek, še posebej na omenjenih treh ključnih frontah, na katerih mora ukrepati Slovenija.

Tokratno zasedanje evroskupine bo po napovedih virov kratko - trajalo naj bi le tri ure - in mirno, brez pomembnejših odločitev. Razmere v območju evra so se namreč občutno izboljšale, kar se kaže tudi na dnevnem redu evroskupine, na katerem so sicer štiri točke.

Razprava o Portugalski

Ministri bodo na kratko pregledali finančno in gospodarsko stanje v območju evra. Najnovejše statistike so prinesle pozitivne novice tako glede rasti kot zaposlovanja v večini članic, a tveganja še vedno obstajajo, so stanje povzeli viri.

Druga točka so razmere na Cipru, ki po navedbah virov ustrezno izvaja program desetih milijard evrov pomoči. Sprostitev naslednjega obroka pomoči v višini 1,5 milijarde evrov iz ESM je načrtovana za 27. september. “Vsi semaforji so zeleni ... Odprtih vprašanj ni,” so ocenili viri.

Bolj razgibana bo po pričakovanjih razprava o Portugalski, saj nedavne napovedi portugalske vlade o rahljanju ambicij za znižanje javnofinančnega primanjkljaja niso naletele na navdušenje.

Območje evra je namreč nedavno že pristalo na rahljanje cilja za znižanje primanjkljaja in opozarja, da bi bili za dodatne spremembe potrebni zelo prepričljivi argumenti, ki pa jih v tem trenutku ni na vidiku, saj se na Portugalskem razen sestave vlade ni nič spremenilo.

Bančna unija

Četrta točka na dnevnem redu je gradnja bančne unije. ECB bo ministre obvestila o pripravah enotnega nadzornega mehanizma, ki bo, kot kaže po potrditvi uvedbe enotnega nadzora v Evropskem parlamentu, začel delovati zgodaj jeseni prihodnje leto.

Pri tem bo ključen temeljit pregled stanja v 130 bankah, ki jih bo nadzorovala ECB. “Težko je preceniti pomen tega procesa”, saj bo povečal transparentnost in okrepil zaupanje trgov, kar pa bo olajšalo financiranje gospodarstva, poudarjajo viri pri EU.

Na dnevnem redu tokrat prvič po zelo dolgem času ni Grčije, a po navedbah virov to dejstvo ne kaže na nič drugega kot na to, da se trenutno ne dogaja nič posebnega, tako da se bodo tokrat pač malce odpočili od Grčije.

Razmeroma nezahteven dnevni red evroskupine “ne pomeni, da je krize konec, pomeni pa, da smo se premaknili občutno naprej glede na to, kjer smo bili pred pol leta, sploh pa glede na položaj pred enim letom”, so sklenili viri.

Zasedanju evroskupine bo v petek popoldne in soboto sledilo neformalno srečanje vseh finančnih ministrov EU, ki bodo razpravljali predvsem o bančni uniji, boju proti davčnim utajam ter izboljšanju financiranja malih in srednjih podjetij.

Neformalnih sestankov finančnih ministrov se tradicionalno udeležujejo tudi guvernerji centralnih bank članic unije, tako bo v litovski prestolnici tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

STA