Hanžek: Vizjak, Bajuk, Križanič, Lahovnik, Janša in Pahor odgovorni za izogibanje javnemu naročanju pri Teš 6

Slovenija
, posodobljeno:

Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik ter nekdanja predsednika vlade Janez Janša in Borut Pahor, je danes povedal predsednik preiskovalne komisije DZ za Teš 6 Matjaž Hanžek.

Hanžek: Vizjak, Bajuk, Križanič, Lahovnik, Janša in Pahor odgovorni za izogibanje javnemu naročanju pri Teš 6
STA

LJUBLJANA > Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naložbi v Teš 6 je danes potrdila vmesno poročilo o javnem naročanju pri Teš 6, ključne ugotovitve pa je Matjaž Hanžek predstavil po seji komisije.

Teš 6 je zavezanec javnemu naročanju

“Trajalo je šest let, do leta 2013, da je državna revizijska komisija ugotovila, da so Teš in enajst drugih podjetij s področja energetike zavezanec javnemu naročanju,” je poudaril.

Teš je bil po Hanžkovem mnenju ves čas zavezanec, bili so samo izgovori, da ni zavezanec. Med izgovori sta bila, da Teš ni naveden na seznamu zavezancev za javno naročanje in da je slovenski prevod evropske direktive napačen.

“Ne glede na to, da niso bili na spisku in da so nekateri trdili, da je slovenski zakon napačen, so bili že zaradi zahtev direktive Teš in ostali zavezanci javnega naročanja,” je poudaril Hanžek, ki je prepričan, da bi bile zadeve pri Teš 6 dosti cenejše, če bi se pri naložbi posluževali javnega naročanja.

Prvo napako naredila Janševa vlada

Prva napaka je bila storjena v času prve vlade Janeza Janše, v obdobju 2004-2008. Po Hanžkovih pojasnilih bi po evropski direktivi moralo finančno ministrstvo skupaj z gospodarskim ministrstvom, pod okriljem katerega je takrat bila energetika, pripraviti seznam zavezancev za javno naročanje na energetskem področju.

Ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bajuk, je seznam pripravilo, a se z njim ni strinjalo gospodarsko ministrstvo, ki ga je vodil Andrej Vizjak. Hanžek je priznal, da je tu Bajuk opravil svoje delo. Vlada je kasneje sprejela očiščeno verzijo zavezancev za javno naročanje, na katerem ni bilo Teš in še enajstih podjetij iz energetske dejavnosti.

Je pa vlada naročila finančnemu ministrstvu, da skupaj z gospodarskim ministrstvom pridobita mnenje Evropske komisije o tem, kdo naj bo na seznamu, a Bajuk tega ni naredil, je dejal Hanžek in dodal, da je vlada tu ravnala pravilno, ko je naročila pridobitev mnenja Bruslja.

Pahorjeva vlada stanja ni popravila

Odgovornost pa nosi tudi vlada, ki je nasledila Janševo, torej vlada Boruta Pahorja, ker stanja ni popravila. “Križanič ni naredil svojega, da bi dopolnil uredbo, tu mu je pomagal Lahovnik, Pahor pa tudi ni opravil svojega dela,” je povzel Hanžek. Ob tem je dodal, da je Darja Radić, ki je na mestu ministra za gospodarstvo nasledila Mateja Lahovnika, ukazala podjetjem, naj upoštevajo javno naročanje.

V drugi Janševi vladi pa je finančni minister Janez Šušteršič stanje odpravil. Po Hanžkovih pojasnilih je Šušteršič na njegovo vprašanje, zakaj je to lahko naredil, prejšnji ministri pa ne, dejal, da zato, ker bi tam morali ves čas biti.

“Vizjak, Lahovnik in Križanič so neposredno odgovorni, ker tega niso naredili. Bajuk je prvi del postopka korektno izvedel, potem je bil izglasovan, nato pa ne opravil svojega dela. Janša v prvi vladi in Pahor pa nista korektna poskrbela, da se to uredi, zato sta objektivno odgovorna,” je poudaril Hanžek.

Prevod direktive ni napačen

Hanžek je spomnil, da je leta 2013 Državna revizijska komisija pojasnila, da se Teš, ker ni na seznamu, ne sme izogibati javnemu naročanju. Teš je bil po zakonu zavezanec, ne glede na to, da ga ni bilo na seznamu, je dejal.

Glede izgovora o napačnem prevodu direktive, pa je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da prevod ni napačen. Hanžek je poudaril, da je evropska direktiva v treh primerih lahko neposredno prenosljiva v domačo zakonodajo - med temi je nepravilno izveden prenos v nacionalno zakonodajo, kar bi na primer veljajo, če bi bil prevod res napačen. “Napačen prevod je izgovor, ki ne velja,” je dodal Hanžek, ki se mu zdi zanimivo, da v državi v šestih letih ni bilo pravnega strokovnjaka, ki bi delovanje direktive v Sloveniji pravilno označil.