Hidrološke razmere četrte najslabše v zgodovini meritev, ponekod omejili porabo vode

Slovenija
, posodobljeno: 11. 08. 2026, 12:22

Letošnje sušne hidrološke razmere se uvrščajo na četrto mesto v zgodovini meritev, je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje poudaril hidrolog Janez Polajnar. Letošnje nizkovodne razmere ob tem zaradi vročine spremljajo izjemno visoke temperature rek. Sušne razmere v površinskem sloju tal se bodo po pričakovanjih pristojnih nadaljevale.

V Soči se pretaka bistveno manj vode glede na povprečje, poleg tega reka ni bila še nikoli tako topla kot te dni.

V Soči se pretaka bistveno manj vode glede na povprečje, poleg tega reka ni bila še nikoli tako topla kot te dni.

Foto: Sta

SLOVENIJA • Podobne sušne hidrološke razmere kot letos so bile po pojasnilih Janeza Polajnarja tudi v letih 2022, 2003 in 1993. A letošnje razmere se, tako Polajnar, še zaostrujejo. Po strugah slovenskih rek se tako ta čas pretaka le 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer pretakalo v začetku avgusta.

Tako je zelo malo vodnata Mura, kjer se glede na dolgoletno povprečje pretaka le nekaj nad 30 odstotkov vode, podobno je tudi na reki Ljubljanici in njenih pritokih, po strugi Save v spodnjem toku se glede na povprečje pretaka okoli 50 odstotkov vode, podobno velja tudi za Sočo.

Soča še nikoli tako topla

Kot posebnost letošnjih nizkovodnih razmer pa je Polajnar izpostavil, da so se združili tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi. "Takšne kombinacije pravzaprav še nismo imeli," je ugotavljal.

Temu sledijo tudi temperature rek, ki so izjemno visoke za ta letni čas. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku je višja od 27 stopinj Celzija, tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se pa nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj. Po anomalijah izstopa reka Soča, ki sicer velja za eno najhladnejših rek v poletnem času, a ima zdaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj Celzija. "Tako visoke temperature na reki Soči do zdaj še nismo izmerili," je podčrtal Polajnar.

Podobne nizkovodne razmere kot na vodotokih pristojni beležijo tudi na podzemnih vodah. Tako se podzemne vode v medzrnskih in kraških vodonosnikih stalno znižujejo, kraški izviri so vse manj vodnati. Te nizkovodne razmere v podzemnih vodah na agenciji za okolje po intenzivnosti ocenjujejo nekje na šesto mesto do zdaj. Najbolj sušne razmere podzemnih voda beležijo na območjih Bovškega, Koroške, Dolenjske in Kočevskega ter na območju slovenske Istre.

Napovedane padavine ne bodo bistveno izboljšale razmer

V prihodnjih dneh se sicer obeta nekaj osvežitve ter v naslednjem tednu nekaj padavin. A te padavine po Polajnarjevi oceni ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah, upanje pa ostaja, da bodo izboljšale razmere na površinskih vodah.

Za izboljšanje razmer na površinskih vodotokih bi potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v obdobju nekaj dni. Da bi se izboljšale razmere na podzemnih vodah, pa bi moralo biti to obdobje še daljše.

V površinskem sloju tal izjemna suša

V površinskem sloju tal medtem na agenciji za okolje po Sloveniji beležijo zelo oz. izjemne sušne razmere. Minuli konec tedna je ponekod padlo 20 do 30 milimetrov padavin, zelo lokalno tudi do 50 milimetrov, a glede na nadaljevanje vročine se sušne razmere v površinskem sloju tal niso bistveno spremenile.

Temu botruje močno izhlapevanje iz tal in rastlin, saj že več kot tri tedne, ponekod celo ves mesec, na agenciji beležijo zelo visoko izhlapevanje iz površine tal in iz rastlin, v posameznih dneh to dosega tudi pet do šest litrov vode na meter površine, je pojasnila Andreja Sušnik z agencije za okolje.

Meteorologi zmerno optimistični glede temperatur in suše od naslednjega tedna

Meteorologi so zmerno optimistični glede temperatur in suše od naslednjega tedna dalje. Iznad Sredozemlja bo k nam namreč postopno pritekal bolj vlažen in hladnejši atlantski zrak, s čimer se bo povečala verjetnost padavin, znižale se bodo temperature in zmanjšala se bo požarna ogroženost, je danes pojasnil meteorolog na Arsu Brane Gregorčič.

V zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta so na Arsu zabeležili "enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev", je pojasnil Gregorčič. Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija.

Ob koncu minulega tedna je sicer prišlo do manjše osvežitve, ponekod se je vročinski val prekinil ali vsaj omilil. To pa ne velja za Primorsko, kjer še vedno vztraja. Kot je dodal, so sicer tudi v notranjosti Slovenije v ponedeljek in danes spet beležili visoke temperature, ki so se povzpele tudi nad 35 stopinj Celzija.

"Dobra novica je, da se bo ta vročina v prihodnjih dneh nekoliko omilila in bo podobno vreme kot ob koncu minulega tedna. V notranjosti Slovenije bo le okoli 30 stopinj, na Primorskem pa bodo temperature blizu 35 vztrajale tudi še do konca tedna," je napovedal Gregorčič.

Dodal je, da je bilo v nedavnem vročinskem valu tudi zelo malo padavin. V zadnjih 30 dneh so po Sloveniji beležili le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje. Do konca tega tedna bodo še prevladovale sušne razmere. Več padavin na Arsu pričakujejo šele z naslednjim tednom, torej v obdobju po 16. avgustu, je dejal Gregorčič.

Danes popoldne bo sicer nekaj krajevnih neviht, ki pa sušnih razmer ne bodo bistveno olajšale. Od srede do nedelje ne pričakujejo neviht, vreme pa bo zaradi nekoliko nižjih temperatur primerno tudi za aktivnosti na prostem. "Bo pa zrak nad nami zelo suh, tako da kdor se bo odpravil recimo v gore, mora računati s precejšnjo dehidracijo in se primerno založiti z zalogami tekočine," je svetoval Gregorčič.

Suša v površinskem sloju tal se tako nadaljuje in tudi pričakovani prehod padavinskih dogodkov v naslednjem tednu po besedah Sušnik ne bo bistveno popravil stanja že tako požganih oz. suhih rastlin. Da bi se stanje vsaj nekoliko izboljšalo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in v zmerni obliki, ne v intenzivnih nalivih. Ti namreč na sušnih tleh naredijo več škode kot koristi, saj ta voda večinoma ponikne oz. jo odplavi po površju, je pojasnila.

Ponekod že omejili nenujno rabo vode

Glede preskrbe s pitno vodo je namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Iztok Rozman spomnil, da ima oskrba s pitno vodo v Sloveniji lokalno naravo in je tudi lokalna javna služba. Ponekod že prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in lokalno tudi do povečane rabe pitne vode iz javnih vodovodov. Nekatera komunalna podjetja so tako že omejila nenujno rabe vode.

Kot najpomembnejši nasvet za uporabnike pitne vode je Rozman izpostavil, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe ter omejitve njihovega lokalnega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in da ta obvestila spremljajo tudi po morebitnem izboljšanju razmer. V vodnih virih namreč takoj ko pade prva kaplja še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer, je izpostavil.

V splošnem pa velja priporočilo, da uporabniki poskušajo s pitno vodo ravnati čim bolj odgovorno, zato da se tudi ob nadaljevanju trenutnih razmer in morebitnem poslabšanju poskuša zagotoviti, da za nujne potrebe pitna voda ostane za vse uporabnike in da se poskuša preprečiti morebitne strožje omejitve.