Hrvaška država ima v lasti 383.000 nepremičnin

ZAGREB > Vodja urada Mladen Pejnović je dejal, da vrednost državnega premoženja ni ocenjena, ker je odvisna od trga.

Gre za prvi tovrstni javni seznam državnega premoženja v hrvaški zgodovini, je na današnji novinarski konferenci v Banskih dvorih poudaril podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić.

V registru je zaenkrat vpisanih dobrih 8800 poslovnih prostorov, slabih 1000 nepremičnin, ki jih uporablja javna uprava, približno 28.000 stanovanj, 24 rezidenčnih objektov, približno 2150 gradbeniških zemljišč in poslopij, nekaj manj kot 300.000 gozdov in gozdnih zemljišč, slabih 42.000 objektov vodnega gospodarstva ter številne druge nepremičnine.

Ogromno premoženje

Vpisane so tudi delnice, ki jih ima država v 458 podjetjih, medtem ko ima v 238 podjetjih poslovne deleže.

Poleg tega v Zagrebu pričakujejo, da bodo v registru v prihodnje evidentiranih tudi 300.000 kmetijskih zemljišč, ki jih zaenkrat zaradi neurejenosti zemljiških knjig niso vpisali.

Ostojić je poudaril, da register ne predstavlja seznama za prodajo nepremičnin, temveč možnost za čim boljše upravljanje z ogromnim premoženjem, ki je v lasti hrvaških državljanov. Država je bila namreč vrsto let slab gospodar.

Pejnović pa je izpostavil, da bo po objavi registra v prvem planu 119 uporabnikov državnih nepremičnin in njihova odgovornost za njihovo pravilno uporabo.

Hrvaška v družbi najbogatejših

Dodal je, da vrednost celotnega premoženja ni znana, ker je odvisna od nepremičninskega trga. Vrednost nepremičnin določajo posamično, najbolj pogosto pa v primerih, ko se vlada odloči za prodajo določene nepremičnine. Sicer pa sta se z Ostojićem strinjala, da je celotna vrednost verjetno višja od 31,4 milijarde evrov, kolikor je ocena evropskega statističnega urada Eurostat.

Po podatkih Eurostata je Hrvaška, ko gre za vrednost državnega premoženja v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP), v družbi najbolj razvitih evropskih držav oziroma takoj za Norveško, Finsko, Islandijo in Švedsko. Vrednost hrvaškega državnega premoženja dosega 68 odstotkov hrvaškega BDP, medtem ko je na primer vrednost nepremičnin, ki so v lasti slovenske države, približno 44 odstotkov BDP.

Sicer pa Hrvaška od bogatega premoženja nima takšnih koristi ali zaslužka kot države na severu Evrope. Norveška z državnim premoženjem ustvarja 11 odstotkov BDP, medtem ko ta delež na Hrvaškem znaša 0,7 odstotka BDP ali približno 300 milijonov evrov letno.

STA