Hrvaška pričakuje prekinitev delovanja arbitražnega sodišča

ZAGREB, LJUBLJANA > Hrvaška se ni udeležila današnje ustne obravnave, ki jo je sklicalo sodišče. V Haagu so namreč želeli slišati tudi pojasnila Zagreba, zakaj naj bi prekinili arbitražni postopek.

Slovenija se je zaslišanja udeležila in zunanji minister Karl Erjavec je v Haagu danes utemeljeval stališče Ljubljane, da se mora proces nadaljevati.

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so preko svoje stalne misije pri ZN v New Yorku hrvaška stališča predstavili članicam ZN.

“Hrvaška je znova opozorila, da je lani sprožila postopke za prekinitev sporazuma o arbitraži ter da je v skladu z mednarodnim pravom ustavila njegovo izvajanje,” so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.

Ponovili so trditve, da je Slovenija s svojimi postopki povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti in neodvisnosti sodišča. Na ta način je kršila tudi sporazum o arbitraži, tako da sta neuresničljiva njegova predmet in namen.

Hrvaška zato pričakuje, da bo arbitražno sodišče sklenilo svoje delo brez odlašanja. “Za takšno odločitev ima arbitražno sodišče dovolj informacij, ki jih je Hrvaška posredovala, takoj ko je bilo razkrito protipravno in neetično delovanje Slovenije,” so zapisali.

Dodali so, da je Hrvaška jasno sporočila, da je pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom reševati spor o meji s Slovenijo z dvostranskimi pogajanji.

Ob sredinem obisku predsednika DZ Milana Brgleza v Zagrebu je bilo v diplomatskih krogih neuradno slišati, da Zagreb predlaga, da bi Slovenija in Hrvaška poskusili priti do dogovora o režimu v obmejnem območju na morju, ki ne bo obremenjeval odnosov med državama niti življenja ljudi.

V Zagrebu naj bi tudi predlagali ustanovitev nove meddržavne strokovne komisije, ki bi pripravila načrte za dogovor o meji na morju.

Hrvaški zunanji minister Miro Kovač, ki se bo prihodnji torek mudil na uradnem obisku v Ljubljani, je večkrat opozoril na primer več desetletij trajajočega spora Nemčije in Nizozemske, ki nimata urejenega vprašanja meje v zalivu Dollart oziroma Dollard v Severnem morju. Imata pa dogovorjeno črto na morju, ki ne predstavlja meje, a omogoča državama, da nadzirata morje vsaka s svoje strani črte. Hrvaška stran ne izključuje niti odpiranja spora na katerem od pristojnih mednarodnih sodiščih.

Ljubljana pa vztraja pri arbitražnem sporazumu, potem ko dvostranski pogovori z Zagrebom niso prinesli dogovora o meji. Slovenski strateški cilj je teritorialni izhod na odprto morje.

STA