Hrvaški tisk: Ali je Janša naslednji za Kanglerjem?

ZAGREB> Ni težava v tem, da protestirajo nezadovoljni ljudje, ampak da ni več nobene avtoritete na sončni strani Alp. Protestirajo proti državnim in lokalnim oblastem, opoziciji, sodiščem, velikim podjetjem, zahtevajo odstop vseh, navaja Novi list. Opozarja, da so v skrajnost šli Jeseničani, ki so zahtevali zapor tudi za vse, ki so odgovorni za propad hokeja na Jesenicah.

“To, da so na udaru vse avtoritete, je resnično nevarno”

“To, da so na udaru vse avtoritete, je resnično nevarno - če bodo vsi odstopili ali bodo pregnani (v primeru odstopa mariborskega župana so precejšnjo vlogo odigrale tudi grožnje njegovi družini), kaj bo ostalo, da bi zapolnilo praznino?” se sprašuje komentator.

Ni jasno, kaj se bo še zgodilo, sicer pa družba, v kateri soliden del državljanov delegitimira vse institucije, resnično ni zdrava, dodaja in navaja izjavo slovenskega književnika Borisa Pahorja, ki je bil zvezdnik letošnjega knjižnega sejma v Pulju in je povedal, da se boji dogodkov v Sloveniji.

Hrvati danes s solidarnostnim shodom pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu

Časnik dodaja, da so slovenski protesti veliko močnejši in številnejši, kot so bili lanski na Hrvaškem. Hrvaška skupina Occupy Croatia je za danes popoldan napovedala protestni shod pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu z geslom “Podprimo solidarno pravični gnev in zahteve slovenskega ljudstva”.

Tudi Jutarnji list se sprašuje, kdo bo na oblasti v Sloveniji, če bodo uresničene vse zahteve protestnikov. Dodaja, da se slovenska revolucija ne bo nujno ustavila zgolj pri županih, kot je Kangler. Osrednja tarča ljubljanskih protestov je premier Janez Janša, navaja pa tudi ocene “nekaterih analitikov”, da bi lahko padla tudi slovenska vlada.

Morebitne predčasne volitve v Sloveniji niso niti približno tako nevarne za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, kot bi to bil razpis referenduma o hrvaškem vstopu, poudarja danes Večernji list.

Hrvati se bojijo slovenskega referenduma o vstopu Hrvaške v EU

Dodaja, da obstajajo tri nevarnosti za črn scenarij, ki bi Hrvaško pustil zunaj EU tudi po načrtovanem dnevu vstopa 1. julija 2013. Poleg referenduma in predčasnih slovenskih volitev je tretja nevarnost negativna ocena Evropske komisije o izpolnjevanju hrvaških zavez za članstvo.

“Evropska komisija nima mehanizma, razen političnega pritiska, da bi Slovenijo prisilila, naj ratificira hrvaško pogodbo, kar pomeni, da lahko Slovenija neomejeno zavlačuje,” piše Večernji list.

Če bi v Sloveniji na referendumu zavrnili vstop Hrvaške, bo potrebno najmanj leto dni do naslednjega referenduma, Hrvaška pa bi medtem ostala zunaj EU in ne bi dobila niti načrtovanega denarja iz evropskih skladov, še poudarja časnik.

Dodaja, da so diplomati optimistični in pričakujejo, da bo vendar prišlo do kompromisa glede spora o Ljubljanski banki, ki bo odprl pot za ratifikacijo hrvaške pogodbe v državnem zboru.

STA