Hrvaški volivci: zakonska zveza je skupnost ženske in moškega

ZAGREB > Na vprašanje, “Ali ste za to, da bi v ustavo Republike Hrvaške vpisali določilo, da je zakon skupnost moškega in ženske?” je proti obkrožila dobra tretjina ali 33,63 odstotkov udeležencev referenduma.

“Heteroseksualna katoliška večina je odločila o pravicah manjšine po totalitarnem vzorcu”

Gre za prvi referendum, ki so ga razpisali na podlagi zbranih podpisov državljanov in tretji sploh v neodvisni Hrvaški, pokazal pa je globoke delitve v hrvaški družbi. Tudi danes sta Katoliška cerkev in opozicijska HDZ podpirali ustavno spremembo, levosredinska vladna koalicija in predsednik države Ivo Josipović ter številne civilnodružbene organizacije za človekove pravice, ki so zbrane v pobudi Državljani glasujejo proti, pa so temu nasprotovali.

Aktivisti pobude Državljani glasujejo proti so po objavi prvih rezultatov povedali, da so bili izidi pričakovani ter da so zamudili s kampanjo. Ocenili so tudi, da so konservativne organizacije zlorabile demokracijo, ker je heteroseksualna katoliška večina odločila o pravicah manjšine po totalitarnem vzorcu. Pričakujejo, da bo vlada zavarovala pravice istospolno usmerjenih oseb.

Zakon o registriranem partnerstvu

Predsednik vlade in SDP Zoran Milanović je povedal, da je bil proti ter dejal, da bo vlada naslednji teden ali teden zatem sprožila postopek za sprejem zakona o registriranem partnerstvu, s katerim namerava urediti materialne pravice istospolnih parov.

Predsednik Josipović je po objavi rezultatov izrazil pričakovanje, da bodo pravice istospolnih oseb zavarovane z zakonom. Obenem je opozoril, da rezultati referenduma ne smejo pripeljati do novih ideoloških delitev med državljani, posebej pa da se ne sme oblikovati politika diskriminacije.

V HDZ so ocenili, da je bil odziv večine državljanov, ki so podprli pobudo, usmerjen tudi proti liberalni politiki levosredinske vlade.

Nizka volilna udeležba

Današnja udeležba je bila najnižja od treh dosedanjih referendumov na Hrvaškem in nižja kot na večini volitev. Slabši odziv je bil zgolj na spomladanskih volitvah za evropski parlament.

Danes je glasovalo slabih 38 odstotkov od približno 3,8 milijonov volivcev, medtem ko je na lanskem referendumu o vstopu v EU glasovalo slabih 44 odstotkov volivcev, parlamentarnih volitev decembra 2011 pa se je udeležilo 62 odstotkov polnoletnih hrvaških državljanov.

Referendumski pobudi je nasprotovala večina udeležencev v nekaterih zahodnih območjih Hrvaške, kot sta istrska in primorsko-goranska županija, ter v Čakovcu in Varaždinu. V ostalih županijah in mestih so državljani podprli novo ustavno določilo, posebej na skrajnjem vzhodu države, v brodsko-posavski in vukovarsko-sremski županiji, kjer je za glasovalo več kot 80 odstotkov tistih, ki so prišli na referendum.

Razpis referenduma je spomladi zahtevala državljanska pobuda V imenu družine, ki nasprotuje istospolnim porokam, potem ko je ob podpori Katoliške cerkve in opozicijskih strank zbrala več kot 740.000 podpisov za referendum. V ustavi do zdaj zakonska zveza ni bila definirana, je pa definirana v družinskem zakoniku.

Izid referenduma je obvezujoč

Izid referenduma je obvezujoč ne glede na število volivcev, saj hrvaški zakoni ne predpisujejo najmanjše udeležbe, ki je potrebna za to, da je referendum veljaven. Pred referendumom, na katerem so januarja lani potrdili članstvo Hrvaške v Evropski uniji, so v saboru spremenili referendumsko zakonodajo in umaknili določilo, po katerem je bil referendum veljaven, če na volišče pride najmanj 50-odstotkov vseh volivcev.

Referendum poteka v znamenju bojkota medijev državljanske pobude V imenu družine, ki ni želela izdati akreditacij novinarjem nekaterih hrvaških medijev za spremljanje referendumskih izidov v prostorih pobude, kot je to običajno. Kolegi iz drugih medijev so pokazali solidarnost; med drugim bodo bojkotirali tudi večerno novinarsko konferenco, ki jo je pobuda sklicala danes popoldne.

Čeprav je referendumsko vprašanje v preteklih tednih dodatno poglobilo razlike med državljani, ki se občutno razhajajo pri ideološko obarvanih družbenih temah, je nizka udeležba pokazala, da ga večina prebivalcev ni prepoznala kot pomembno vprašanje.

Podpisi za referendum proti uporabi cirilice v Vukovarju

Predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin je danes dejal, da kljub prijavam o nepravilnostih na voliščih, zakonitost referenduma ni vprašljiva. Med drugim je policija nekajkrat posredovala, ker je Štab za obrambo Vukovarja preblizu volišč zbiral podpise za sklic referenduma proti uporabi cirilice v Vukovarju.

Medtem so iz štaba sporočili, da njihove grobe ocene kažejo, da imajo potrebnih deset odstotkov podpisov vseh volivcev. Rok za nabiranje podpisov poteče ob polnoči.

Če bo razpisan referendum, bodo državljani odločili, ali so za to, da bi dvojezične napise uveljavili v tistih lokalnih skupnostih, v katerih pripadniki narodnih manjšin predstavljajo najmanj polovico prebivalstva, namesto tretjine, ki je določena v veljavnem ustavnem zakonu o pravicah nacionalnih manjšin.

STA