Imajo pol leta časa, da izboljšajo poslovanje
Po razkritju kapitalskega primanjkljaja v bankah je jasno, da bo država z dokapitalizacijami podržavila NLB in NKBM, pa tudi Abanko Vipa, ki mora prej pripraviti program prestrukturiranja. Med ostalimi petimi pregledanimi bankami imajo tiste, ki poslujejo na robu svojih zmožnosti, za izpeljavo ukrepov pol leta časa.
LJUBLJANA > Čeprav so Unicredit banka Slovenija, Banka Celje, Hypo Alpe Adria banka, Raiffeisen banka in Gorenjska banka stresne teste uspešno prestale, za nekatere od njih vendarle obstaja nevarnost, da bi utegnilo priti do pomanjkanja kapitala do leta 2015. Vlada in Banka Slovenije sta jim dali za krepitev kapitalske ustreznosti pol leta časa, v vseh pa zagotavljajo, da bodo izkoristili notranje možnosti.
Delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke bodo ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek. Predsednik društva MDS Rajko Stanković opozarja, da je bilo ob izdaji instrumentov jasno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke. MDS je tako kot Vseslovensko društvo malih delničarjev vložilo predlog za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti (npr. osnovni kapital in obveznosti do hibridnih instrumentov) v celoti prenehajo. Stanković pričakuje, da bo ustavno sodišče o predlogu za ustavno presojo zakona s predlogom za začasno zadržanje izvajanja odločilo še v decembru.
Če bo katera od njih postala kapitalsko podhranjena in do konca junija 2014 ne bo pokrila primanjkljaja, jim bo kapitalska varovala zagotovila država, vendar ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči, je v četrtek ob objavi rezultatov obremenitvenih testov, ki so pokazali potrebo po dokapitalizaciji NLB, NKBM in Abanke v skupni višini tri milijarde evrov, napovedala vlada.
Neugodni scenarij - še dve leti globoke recesije
V primeru neugodnega scenarija, ki še dve leti predvideva globoko recesijo in slabe ostale makroekonomske kazalce Slovenije, bi znašal primanjkljaj v teh petih bankah dobro milijardo evrov. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je ob predstavitvi podatkov dejal, da se ne zahteva nujno dokapitalizacije, saj lahko banke za okrepitev kapitalske ustreznosti poskrbijo tudi drugače.
Te banke lahko kapitalsko ustreznost krepijo s povečanjem prihodkov, z izterjavo ali prodajo terjatev, z unovčenjem zavarovanj pri slabih kreditih, s prenosi naložb na družbe v skupini, z iskanjem novih investitorjev ter z izvedbo drugih ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti, je naštel.
Najslabši scenarij za Banko Celje - 388 milijonov evrov
V Banki Celje bi ugotovljeni primanjkljaj po najslabšem scenariju dosegel 388 milijonov evrov. Ocenili so, da je ta "možen, a malo verjeten". V banki, ki je v 41-odstotni lasti NLB in ki jo ta že več let neuspešno prodaja, so pojasnili, da so k postopkom povečanja osnovnega kapitala že pristopili.
Banka intenzivne aktivnosti izvaja od majske skupščine, ki je upravo pooblastila za povečanje osnovnega kapitala v petih letih za največ 16,98 milijona evrov, so spomnili, a podrobnejših informacij niso razkrili. Glede na lastniško strukturo, poleg NLB so večji delničarji Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior, svežega kapitala od obstoječih lastnikov v sedanjih razmerah ne morejo pričakovati.
Podobno je z eno od napovedanih podržavljenih bank, z Abanko Vipa, povezana Gorenjska banka. Banki sta se v zadnjih letih neuspešno povezovali in sta si navzkrižni lastnici, druži pa ju tudi isti večji lastnik, Sava. V slednji še niso znali odgovoriti na vprašanje, kakšni so njihovi načrti z Gorenjsko banko. "V tem trenutku še niso znane vse predpostavke, da bi lahko celovito ocenili vpliv na poslovni rezultat Save in sprejeli ustrezne odločitve," so pojasnili.
V Gorenjski banki, kjer imata po nekaj odstotkov delnic tudi NKBM in Zavarovalnica Triglav, znaša ugotovljeni primanjkljaj v najslabšem primeru 328 milijonov evrov, kar je vodstvo presenetilo. Zahtevani kapital bodo predvidoma deloma zagotovili s kombinacijo aktivnosti, ki obsegajo notranje ukrepe za racionalizacijo uporabe kapitala in ukrepe za zmanjševanje nastanka izgub iz kreditnega tveganja, deloma pa z dokapitalizacijo.
K njej bodo povabili obstoječe in potencialne nove investitorje, o njeni višini pa je za zdaj še prezgodaj govoriti, so sporočili iz Gorenjske banke. A od obstoječih večjih lastnikov si svež denar težko obetajo, saj bodo tudi sami potrebovali pomoč države (Abanka) ali pa bodo v sanaciji bank utrpeli razmeroma visoke izgube (Zavarovalnica Triglav).
Tako lahko računajo na druge sedanje manjše lastnike ali pa na novega vlagatelja. Po pisanju Dela že nekaj časa kroži scenarij, da bi Gorenjsko banko prevzela katera od tujih bank, navzočih v Sloveniji. Ob tem se omenjata Banka Koper v italijanski lasti in SKB banka v francoski lasti.
V Hypo Alpe Adria banki, kjer znaša kapitalski primanjkljaj po neugodnem scenariju do 221 milijonov evrov, pravijo, da so že pred objavo rezultatov in skladno z načrtom prestrukturiranja skupine zagotovili njeno kapitalsko ustreznost ter jo pripravili na uspešno poslovanje. Letos so že povečali kapital za 30 milijonov evrov, novembra pa prenesli 320 milijonov evrov slabih terjatev na interno slabo banko izven slovenskega bančnega sistema. Do konca leta bodo dodatno povečali kapital še do 38 milijonov evrov, kar je danes potrdil njihov nadzorni svet.
Hypo Alpe Adrii so avstrijski davkoplačevalci že večkrat priskočili na pomoč
Hypo Alpe Adria banka deluje v okviru avstrijske skupine Hypo Alpe Adria, ki so ji avstrijski davkoplačevalci že večkrat priskočili na pomoč. Samo letos je od države prejela 1,75 milijarde evrov pomoči, v obdobju od leta 2008 pa skupaj z državnimi jamstvi skupaj 4,8 milijarde evrov. V okviru prestrukturiranja skupine je predvidena prodaja hčera v petih državah jugovzhodne Evrope, tudi v Sloveniji.
Avstrijskega lastnika ima tudi Raiffeisen banka, kjer znaša primanjkljaj v najbolj neugodnem primeru 113 milijonov evrov. Pred kratkim je že napovedala 40-milijonsko dokapitalizacijo in v banki pravijo, da so jo glede na rezultate stresnih testov načrtovali ustrezno. Raiffeisen banka sicer v Sloveniji v postopku prestrukturiranja zmanjšuje obseg poslovanja.
Najmanjši primanjkljaj med pregledanimi bankami so testi ugotovili pri Unicredit banki Slovenija, članici mednarodne skupine Unicredit Group, in sicer v višini 14 milijonov evrov. Predsednik uprave Stefan Vavti je zagotovil, da razpolagajo z zadostno količino kapitala. Količnik kapitalske ustreznosti namreč presega 16 odstotkov, zakonsko zahtevani prag pa znaša osem odstotkov.
STA