IMF breme begunske krize za Slovenijo ocenjuje kot obvladljivo

LJUBLJANA > Večji del srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope dobro okreva in beleži zdravo rast, medtem ko se Rusija in del držav iz Skupnosti neodvisnih držav sooča z recesijo, tudi zaradi padca cen energentov in političnih napetosti, je ob predstavitvi poročila v četrtek v Ljubljani dejal namestnik direktorja oddelka za Evropo v IMF Johannes Wiegand.

IMF: V Sloveniji letos 2,3-odstotna rast BDP, prihodnje leto padec na 1,8 odstotka

Državam srednje in vzhodne Evrope, med katere sodi tudi Slovenija, IMF letos napoveduje 3,4-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 3,1-odstotno. V jugovzhodni Evropi bo rast predvidoma nižja - letos naj bi dosegla 2,2 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka.

Rusiji letos napovedujejo 3,8-odstoten padec gospodarske aktivnosti, prihodnje leto naj bi se razmere počasi stabilizirale, krčenje pa naj bi bilo 0,6-odstotno. Belorusiji, Moldaviji in Ukrajini skupaj se letos obeta 7,1-odstotno krčenje, prihodnje leto pa 0,7-odstotna rast.

Sloveniji IMF za letos napoveduje 2,3-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa naj bi ta upadla na 1,8 odstotka.

Tveganja za gospodarske obete so se nekoliko povečala, tudi zaradi begunske krize in počasnejše rasti hitro rastočih trgov ter sprememb na Kitajskem, kjer se temelji za rast premikajo od industrije k storitvam. V IMF ocenjujejo, da so neposredne trgovinske povezave Kitajske s srednjo, vzhodno in jugovzhodno Evropo sorazmerno majhne, je dejal Wiegand.

Ekonomist IMF Ernesto Crivelli je dejal, da je javnofinančna konsolidacija še vedno pomembna, posebej v jugovzhodni Evropi. Opozoril je, da mora biti konsolidacija prijazna do rasti in da bi morale države zmanjšati neproduktivne izdatke, reformirati javno upravo, obdavčitev pa iz prihodkov preusmeriti na porabo.

Priporočila Sloveniji ostajajo enaka

Priporočila Sloveniji že nekaj časa ostajajo enaka. Pospešiti je treba prestrukturiranje podjetij, pri čemer igra ključno vlogo Družba za upravljanje terjatev bank, ki bi jo morali zaščititi pred političnimi vplivi, je sporočilo misije za Slovenijo prenesel Wiegand.

Prodajo Nove Kreditne banke Maribor ocenjujejo pozitivno, dobrodošla bi bila tudi prodaja drugih bank. Slovenija potrebuje tudi strukturne reforme, da bi zagotovila vzdržnost pokojninskega sistema in izboljšala učinkovitost javne porabe, je povedal Wiegand.

Vpliv begunske krize na gospodarstvo še ni znan

Praktično največ pozornosti je v zadnjem času deležna begunska kriza. Glede tega je Wiegand spomnil, da je Slovenija večinoma tranzitna država za begunce. To prinaša začasna fiskalna in socialna bremena, vendar Wiegand ocenjuje, da so se države v regiji, vključno s Slovenijo, s tem za zdaj spopadle na “precej impresiven način” in da so ta bremena zaradi tranzitnega značaja za nas obvladljiva.

Na splošno je Wiegand glede begunske krize dejal, da je za zdaj težko oceniti, kakšen vpliv bo imela na gospodarstvo. Čeprav ima lahko tudi pozitivne učinke, lahko narastejo politične napetosti, do katerih je denimo že prišlo med Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Madžarsko. Vpliv na srednjeročno rast bo odvisen predvsem od tega, kako bodo evropske države begunce vključile v trg dela, je dejal.

Tudi od Hrvaške pričakujejo strukturne reforme

Wiegand vodi tudi misijo IMF za Hrvaško, vendar o pričakovanjih do nove hrvaške vlade še ni želel govoriti, saj še ni jasno, kakšna bo. “Pogovori še potekajo in so odprti, počakati moramo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih,” je dejal in tako spomnil ne zapleteno politično situacijo po nedeljskih parlamentarnih volitvah v južni sosedi Slovenije.

Hrvaška izhaja iz recesije in letos po dolgem času beleži gospodarsko rast, ki ima relativno široke temelje, je pojasnil Wiegand in menil, da bi se moral Zagreb zdaj aktivno lotiti fiskalne konsolidacije. Dobrodošle bi bile tudi širše strukturne reforme, vključno z reformo državne uprave, je dodal.

STA