IMF in Svetovna banka končala srečanja ministrov in guvernerjev

Slovenija
, posodobljeno:

Zasedanje skupnega razvojnega odbora Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke je sklenilo letošnja redna jesenska srečanja finančnih ministrov in guvernerjev nacionalnih bank 188 držav članic obeh mednarodnih finančnih ustanov. Udeležila sta se jih tudi finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Direktorica IMF Christine Lagarde
Direktorica IMF Christine Lagarde

WASHINGTON > Razvojni odbor je v sklepni izjavi ponovil zavezo k doseganju ciljev, o katerih je skozi teden govoril predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim. To je odprava hude revščine na svetu do leta 2030. Odbor je ugotovil nadaljevanje gospodarskega okrevanja po svetu, vendar morata IMF in banka ostati previdna in paziti na morebitna nova tveganja. Posebej so poudarili potrebo po napolnitvi sklada za razvojno pomoč nerazvitim pri Svetovni banki.

Nujna rešitev proračunskih nezanesljivosti ZDA

Pred razvojnim odborom je zasedal mednarodni denarni in finančni odbor IMF (IMFC), ki je prav tako kot skupina G20 v petek izrazil zaskrbljenost nad možnostjo, da ZDA ne bodo pravočasno, do 17. oktobra, dvignile sedanje meje dovoljenega zadolževanja države v višini 16.700 milijard dolarjev. Posledice so bolj ali manj nepredvidljive, vendar pa po prepričanju poznavalcev zanesljivo zelo slabe, ker najmočnejša država na svetu, katere dolar je svetovna rezervna valuta, ne bo več sposobna plačevati svojih dolgov.

Potreba po “nujni rešitvi kratkoročnih proračunskih nezanesljivosti” ZDA je bila te dni v Washingtonu kar pogosta. Ne G20 in ne IMF pa nimata pripravljenega načrta za ublažitev posledic, če se ameriški kongresniki ne bodo spametovali. Svet računa, da bo prevladala zdrava pamet.

Evropa okreva, z izjemo Cipra in Slovenije

Brez Američanov je podoba svetovne ekonomije, kot so jo prikazali v Washingtonu te dni, precej ugodna. Svetovno gospodarsko okrevanje se nadaljuje, motor rasti so še naprej hitro rastoči trgi, čeprav rastejo malce počasneje. Okreva tudi Evropa z izjemo Cipra in Slovenije. Gospodarska razmerja moči se spreminjajo, svet postaja bolj multipolaren, je povedala direktorica IMF Christine Lagarde, vendar pa moč v mednarodnih finančnih ustanovah še ne odraža sprememb.

Podobno kot v Varnostnem svetu Združenih narodov na politični ravni v mednarodnih finančnih ustanovah še niso izvedli potrebnih reform, čeprav so že dogovorjene in v večini članic potrjene. Zavira ponovno ameriški kongres, brez katerega hitro razvijajoče se države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija in druge, ne bodo dobile več glasovalnih pravic.

Direktorica IMF Christine Lagarde je že v četrtek sporočila veselo novico za države v razvoju, ki lahko računajo na levji delež sredstev od podaje tretjine zlatih zalog IMF. Skupaj s kolegi pa opozarja ZDA, naj pravočasno dvignejo dovoljeno mejo zadolževanja, sicer bodo posledice resne. Predsednik Svetovne banke Kim pa je razveselil z novico, da bodo v treh letih znižali administrativne stroške za 400 milijonov dolarjev na leto, ki jih bodo vložili v razvoj.

Letos skoraj brez protestov

Na letošnjih srečanjih za razliko od preteklih let kaj prida protestov ni bilo. Pred poslopjem Svetovne banke je bilo nekaj ljudi, ki so izražali nasprotovanje projektom “umazane” energije, ki jih po svetu financira banka, pred sedežem IMF pa so potekale demonstracije proti predsedniku Sudana Omarju Baširju ter proti projektom razvoja, ki prebivalce nekaterih predelov Etiopije spreminjajo v begunce. Protestirali so tudi trije sindikalisti, ker IMF za kovinarska dela najema delavce, ki niso člani sindikata.

Že zjutraj je potekala novinarska konferenca o poteku programa investicij mednarodnih finančnih ustanov (Evropska investicijska banka, Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj) za stimulacijo gospodarske rasti v srednji in JV Evropi. Akcijski načrt omenjenih ustanov se je sprožil novembra 2012 z zavezo o skupaj 30 milijardah posojil v regiji v letih 2013 in 2014. Doslej je bilo posojil, dela katerih je deležna tudi Slovenija, okrog 16 milijard dolarjev.

STA