Inflacija septembra na letni ravni pospešila na 7,5 odstotka
Inflacija je septembra na letni ravni glede na avgust pospešila za 1,3 odstotne točke na 7,5 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,2 odstotne točke na 0,3 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k mesečni pa višje cene električne energije, je objavil statistični urad. Letna stopnja inflacije v območju evra je septembra bila 4,3-odstotna.
SLOVENIJA > Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021. Slovenija je bila medtem septembra precej nad povprečjem skupne valute.
Cene storitev so se ta mesec v Sloveniji medletno v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga pa za 7,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 odstotka, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 1,0 odstotka.
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila avgusta 3,5-odstotna. S tem se glede na julij ni spremenila, glede na avgust lani pa se je znižala za 0,4 odstotne točke, je danes objavil državni statistični urad. Statistiki ocenjujejo, da je bilo v avgustu brezposelnih približno 36.000 oseb, starih od 15 do 74 let, od tega je bilo 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 3,6-odstotna, med ženskami pa 3,4-odstotna. Pri mesečnih ocenah anketne brezposelnosti gre sicer za eksperimentalno statistiko, ki je ocenjena z modelom, zato je manj zanesljiva.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač - skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke.
Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju letos znašal 596 milijonov evrov oz. 3,7 odstotka BDP. S tem je bil nominalno višji kot v prvem četrtletju letos in v drugem četrtletju lani, v deležu BDP pa v četrtletni primerjavi enak, v medletni pa nižji. Javni dolg je bil v obeh primerjavah nominalno višji, relativno pa nižji.
Za 7,8 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura so prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo 0,6 odstotne točke, za 9,2 odstotka dražje podražitve v restavracijah in hotelih pa prav tako 0,6 odstotka.
Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka.