Informacija je orožje proti izkoriščanju

KOPER > Da bo delavce ubranili pred izkoriščanjem, jih v Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva - želijo čim bolje informirati o tem, kaj je trgovina z ljudmi in kako jo prepoznamo, jih opozoriti na kršitve njihovih pravic in jim predstaviti možnosti, kam se lahko obrnejo po pomoč. Širjenje informacij o pravicah je namreč najmočnejše orožje proti izkoriščanju, opozarjajo.

Žrtve niso zgolj barske plesalke

“Zmotno je prepričanje, da so žrtve trgovine z ljudmi zgolj barske plesalke, ki jih njihovi delodajalci silijo v prostitucijo. Tudi na drugih področjih dela, sploh pa v gradbeništvu, se dogajajo hude kršitve delovne zakonodaje; pa čeprav se marsikdo sploh ne zaveda, da gre v bistvu za trgovino z ljudmi. A ko delodajalec nastani delavce v povsem neprimerne prostore, jih izsiljuje, sili v prisilno delo, jih celo pretepa, so to močni elementi trgovine z ljudmi,” opozarja Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.

V sredo sta s sodelavko Meto Odar v Kopru delila informacije in nasvete v zvezi z delavskimi pravicami in organizacijami, na katere se lahko izkoriščani delavci obrnejo po pomoč. “Običajno se tisti najbolj izkoriščeni delavci ne odzovejo na naša vabila. A pomembno je, da smo prisotni na terenu, da vedo, da se lahko vselej obrnejo na nas,” je povedal Zlatar. Včasih je Slovenska filantropija tovrstna srečanja organizirala po samskih domovih. Ker pa jih je vse manj, poleg tega pa tisti, ki glasno opozarjajo na kršitve, običajno zaman trkajo na njihova vrata, so za srečanja izbrali novo lokacijo - zavode za zaposlovanje. Ne nazadnje se na tamkajšnjih info točkah za tujce vsak dan oglasi precej ljudi, ki bi jim prav prišle tovrstne informacije.

“Iščem službo, pa je ne dobim”

Nekaj jih je na koprski zavod za zaposlovanje prišlo tudi v sredo popoldne. Kamnosek Milan Tubić, ki se je v Slovenijo iz Novega Sada z družino preselil pred sedmimi leti, si devet mesecev zaman prizadeva, da bi dobil delo. Na srečo z delodajalci doslej ni imel težav, pravi, in upa, da bo tako tudi v prihodnje. “Prišel sem zgolj informativno, da vem, kam se v primeru težav lahko obrnem,” nam je pojasnil.

Tudi Moldavka Diana Zavedei, ki je pred štirimi leti za svojim možem prišla v Slovenijo, bi rada našla delo zase. “Težko je. Razen za čistilko in natakarico ni drugih ponudb. A kot industrijska oblikovalka se želim zaposliti v kakšnem kreativnem podjetju, kjer bi tako osebnostno kot poklicno rasla,” nam je zaupala.

Adem Spahiu s Kosova bi bil vesel kakršnegakoli dela. Januarja je z odhodom Citroena iz Kopra ostal brez dela, pred tednom dni pa je izgubil še pravico do nadomestila za čas brezposelnosti. “Ostal sem brez prihodkov, brez zdravstvenega zavarovanja ... Iščem delo, pa ga ne dobim. Res ne vem, kako bom lahko preživel sebe in družino,” se sprašuje delavec brez dela s Kosova.

PETRA VIDRIH

Stop izkoriščanju delavcev