Informacijska pooblaščenka opozarja na porast nezakonitega zvočnega snemanja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozarja, da se v zadnjem času povečuje zvočno snemanje brez zakonske podlage in privolitve udeleženih posameznikov. Kot je zapisala v sporočilu za javnost, je zvočno snemanje brez vnaprejšnje privolitve tistih, ki se jih snema, dopustno le v zakonsko določenih primerih.
LJUBLJANA > Dopustnost snemanja komunikacij je urejena v zakonu o elektronskih komunikacijah. Snemanje komunikacij je tako zakonito zgolj ob predhodnem obvestilu posameznika in le v primerih, ko je komunikacija neposredno povezana s pravnim poslom med udeleženci, poudarja Mojca Prelesnik.
Edino izjemo predstavlja snemanje komunikacij v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite. Vsi drugi organi v javnem sektorju bi morali imeti za snemanje komunikacij izrecno zakonsko podlago.
V primeru snemanja različnih razgovorov, sestankov, sej občinskih svetov in drugih organov morajo biti posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec takšnih posnetkov, za katere namene se bodo posnetki uporabljali, koliko časa se bodo shranjevali, kdo bo morebitni uporabnik teh posnetkov.
Pooblaščenka opozarja, da je ustavno sodišče že pred leti sprejelo stališče, da je del posameznikove pravice do zasebnosti tudi njegova pravica do lastnega glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. Poleg tega obsega tudi upravičenost posameznika, da sam sprejme odločitev o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam.
Napredek tehnike in dostopnost tehničnih naprav tako po mnenju pooblaščenke ne smeta postati izgovor za posege v zasebnost in varstvo osebnih podatkov posameznikov. Zato je potreben tehten premislek pri uporabo tovrstnih naprav, ki bo skladna z zakonom in obče človeškimi standardi na področju zasebnosti in varstva osebnih podatkov, je še zapisala.
STA