Inšpekcija: Hidrotehnik na Soči delal brez soglasja, na Iščici kršil zakon

Slovenija
, posodobljeno:

Inšpekcija za okolje in naravo je v nadzornem postopku ugotovila, da je družba Hidrotehnik dela na Soči izvedla brez naravovarstvenega soglasja. Pri izvajanju protipoplavnih ukrepov na Iščici pa je družba kršila zakon o ohranjanju narave. Inšpekcija ji je naložila ponovno zasaditev lesnih vrst.

Inšpekcija za okolje in naravo je v nadzornem postopku 
ugotovila, da je družba Hidrotehnik  dela na Soči izvedla brez 
naravovarstvenega soglasja.
Inšpekcija za okolje in naravo je v nadzornem postopku ugotovila, da je družba Hidrotehnik dela na Soči izvedla brez naravovarstvenega soglasja.Neva Blazetič

LJUBLJANA > Hidrotehnik je izvedel protipoplavne ukrepe na brežinah reke Soče pri Kobaridu, pri čemer je po navedbah ribičev in nevladnih organizacij poškodoval drstišče soške postrvi.

Inšpekcija je uvedla postopek, ker izvajalec del ni dobil naravovarstvenega soglasja. Izdala je odločbo o ustavitvi del, na katero se je Hidrotehnik pritožil, ministrstvo pa je odločbo odpravilo in inšpekciji vrnilo v ponovno odločanje. Med novim postopkom je Hidrotehnik dela končal.

“Zavezanec za izvedena dela še vedno nima naravovarstvenega soglasja, zato bo inšpekcija, če zavezanec ne dobi naravovarstvenega soglasja, izdala odločbo o sanaciji v skladu s pridobljenim mnenjem pristojne organizacije s področja varovanja narave,” pravijo na okoljskem ministrstvu.

Hidrotehnik na Iščici kršil zakon

Inšpekcija je nadzor del na Iščici opravila na podlagi prijave, ugotovila pa je, da je izvajalec del izdelal projektno dokumentacijo za sanitarni posek obrežne vegetacije, poseg v naravo pa je bil “izveden na način in v obsegu, s katerim je izvajalec del povzročil kršitev zakona o ohranjanju narave”, so povedali na ministrstvu.

Inšpekcija je izdala ureditveno sanacijsko odločbo, po kateri mora Hidrotehnik prekomerni poseg v naravo sanirati z zasaditvijo avtohtonih lesnih vrst.

Če bodo na podlagi letnih monitoringov, ki se izvajajo na območjih Nature 2000, ugotovili, da je imel poseg negativen vpliv na populacijo znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje, pa bodo ukrepali v skladu z določili kazenskega zakonika.

Kazenski zakonik določa, da se kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, kaznuje z zaporom do petih let oziroma če je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za državo ali če je povzročena škoda velika, je storilec kaznovan z zaporom do osmih let.

Hidrotehnik je januarja v okviru del, ki jih je predvidel vladni akcijski načrt, po navedbah Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v celoti uničil obrečno mehkolesno loko in posekal vse obrežne gozdiče in mejice na spodnjih petih kilometrih toka Iščice.

Hidrotehnik je po pisanju Dnevnika zavod za varstvo narave za mnenje zaprosil šele potem, ko je na terenu že opravil poseg. Direktor zavoda Darij Krajčič je za časnik dejal, da ni najbolj problematično to, da so v Hidrotehniku “zamešali” vrstni red dogodkov, ampak to, da so delali proti programu, ki sta ga potrdila agencija za okolje in pristojno ministrstvo. Vprašal se je, ali ima ta družba sploh še lahko koncesijo za vode.

V Hidrotehniku so se pritožili

V Hidrotehniku so povedali, da so se zoper odločbo pritožili. Pravijo, da je bil posek izveden v skladu s potrjeno in revidirano projektno dokumentacijo. Sklicujejo se tudi na izjemo v zakonu, ki dovoljuje posege brez siceršnjih dovoljenj oziroma soglasij, ko so ta potrebna za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.

Pravijo, da so izvedli “selektivni, negovalni posek drevja z redčenjem obrežne zarasti z namenom doseganja večje pretočnosti struge reke Iščice v času visokih voda ter zmanjšanja ogroženosti dolvodnih območij zaradi problematike lesenega plavja”, pri čemer da so v največji možni meri spoštovali naravovarstvene usmeritve.

STA