Inšpektorat brez ukrepov zaradi "kampanje pred kampanjo"
Volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami je v polnem teku, so pa letos nekatere stranke začele svoja stališča javnosti tudi s plakati in oglasi sporočati že pred njenim uradnim začetkom. Na inšpektoratu za notranje zadeve so dobili dve prijavi na to temo, a ker zakonodaja tega ne opredeljuje kot prekršek, niso uvedli nobenega postopka.
LJUBLJANA > V inšpektoratu podrobnejših pojasnil, na koga naj bi se nanašali omenjeni prijavi, niso dali. So pa povedali, da se je ena od prijav nanašala na državnozborske volitve, druga pa že na lokalne volitve, ki so predvidene za jesen.
Za razlago predpisov s tega področja je pristojno ministrstvo za javno upravo, ki je na spletnih straneh pojasnjuje, da zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) res določa, da se volilna kampanja začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja na volitvah, vendar pa je to povezano predvsem s povračili stroškov za kampanjo in drugimi pravili v tem obdobju.
Kot pojasnjujejo, je zakonodajalec želel v omenjenem tridesetdnevnem obdobju poostriti nadzor nad dejanji volilne kampanje, še posebej nad njenim financiranjem, po drugi strani pa olajšati njeno izvajanje. Zakon namreč opredeljuje, da je lokalna skupnost tista, ki določi brezplačna plakatna mesta in zagotovi enakopravnost pri njihovem nameščanju. Zakon olajšuje tudi organiziranje predvolilnih shodov.
Organizator volilne kampanje mora v skladu z ZVRK "najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah" odpreti poseben transakcijski račun z oznako "za volilno kampanjo". Vse stroške kampanje mora organizator volilne kampanje poravnati izključno s tega računa, vendar to velja za stroške in posle, ki so nastali v obdobju "od 30 dni pred dnevom glasovanja do 24 ur pred dnevom glasovanja".
Vsa druga dejanja kandidatov izven tega obdobja pa so "dejanja svobode izražanja in pravice do zbiranja in združevanja, kot jih določa ustava", razen če gre za aktivnosti, ki se raztezajo v obdobje kampanje - na primer plakati se tiskajo pred začetkom kampanje, razobešajo pa v času kampanje, pojasnjujejo na ministrstvu. Podobno tovrstne stroške kot stroške volilne kampanje opredeljuje tudi računsko sodišče.
Tako se stroški, ki so nastali izven obdobja volilne kampanje, ne štejejo v stroške volilne kampanje. V tem smislu se ti stroški tudi ne morejo delno povrniti organizatorju volilne kampanje v skladu z ZVRK. Izjema so le stroški odstranjevanja plakatov in stroškov vodenja in zapiranja posebnega transakcijskega računa. Tega je treba zapreti najkasneje v štirih mesecih po glasovanju.
Tako na primer kandidat ne more navesti stroškov najema pisarne kot stroškov volilne kampanje, razen za obdobje v času uradne volilne kampanje, še pojasnjujejo na ministrstvu.
Če organizator volilne kampanje za poravnavanje stroškov kampanje ne bi odprl posebnega transakcijskega računa, bi to veljalo za prekršek. Najpozneje v 15 dneh po zaprtju tega računa pa mora "zaradi zagotavljanja preglednosti, zakonitosti izvedbe in učinkovitosti nadzora volilne kampanje" predložiti agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) poročilo o financiranju volilne kampanje. Poročila pa nato preveri računsko sodišče.