Je vlada povozila voljo ljudi?
Prav na dan, ko je Inštitut 8. marec zbral 5000 potrebnih spletnih podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, je vlada na seji določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v državni zbor. “Jezi nas to, da je evidentno, da so nas želeli prehiteti,” pojasnjuje Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Zapleta se tudi pri podpisih - upravne enote jih namreč obravnavajo zelo počasi.
LJUBLJANA > Februarja ni bilo slovenskega mesta, v katerem se ne bi slišalo skupin prostovoljcev, ki so jasno in glasno sporočali: “Samo ja pomeni ja”. Inštitutu 8. marec so se pri tem pridružile številne nevladne organizacije: Amnesty International, Pravno-informacijski center, SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Zveza podeželske mladine in številna študentska društva po Sloveniji.
Končno sprememba na sistemski ravni
“Številni ljudje so se zbrali, da bi podprli žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja s spremembo na sistemski ravni. Podpise za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja smo zbirali hitro, v enem tednu občutno več kot 5000,” poudarja direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.
Vlada pa je voljo ljudi prehitela in v sredo brez predhodno objavljenega gradiva in izven standardnih postopkov vložila zakon, do besedila katerega je bilo še do danes opoldne nemogoče dostopati. Inštitut je zato danes opoldne pred državnim zborom priredil novinarsko konferenco, na kateri so članice poudarile, da se jim zdi sila nenavadno in mimo vseh predpisov, da zakon v sredo ni bil uvrščen med gradiva seje vlade in zato nihče ni vedel, kaj v njem sploh piše. “In namesto, da bi vložili zakon, ki ga je podpisalo več kot 7000 ljudi, danes razlagamo žrtvam, da so bile ponovno izigrane, in ljudem, da njihovi podpisi nimajo vrednosti,” je dodala Nika Kovač.
Kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, v sredo sprejet vladni predlog spremembe kazenskega zakonika določa, da za obstoj kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja ni več potrebna storilčeva uporaba sile ali grožnje oziroma fizičen upor žrtve, ampak gre za kaznivo dejanje, če žrtev s tem spolnim dejanjem ni soglašala in torej svoje privolitve ni izrazila. S tem se inkriminira posilstvo in spolno nasilje po tako imenovanem modelu afirmativnega soglasja (“ja je ja”). Dodajajo, da predlog zakona vlade prav tako uveljavlja princip “ja je ja”.
Za večjo zaščito žrtev spolnega nasilja
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič poudarja: “Model 'ja je ja' ali model 'ne je ne' - oba sta modela soglasja in s tem oba velik napredek v smeri, da je za najhujše posege v spolno nedotakljivost drugega potrebna privolitev. Močno podpiram katerikoli predlog zakona, ki je in bo omogočil večjo zaščito žrtev ter v tej luči odprl vrata za še večjo javno, politično in strokovno razpravo.”
Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je predlog inštituta danes v državni zbor vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst LMŠ, SD, SAB in Levice. Tudi v teh strankah vladi očitajo, da ni ravnala pošteno. V inštitutu ob tem poudarjajo, da jim je vseeno, katera politična opcija predlaga redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, želijo samo, da se sprejme optimalni zakon v smeri “samo ja pomeni ja”.
Zakonodajna služba je naposled ugotovila, da je bil vladni predlog tehnično nepopoln, zato ga bodo obravnavali kot drugega. Najprej pa bodo obravnavali predlog, ki ga je v sodelovanju z nevladniki vložila opozicija.
“Čeprav smo v zelo kratkem času zbrali ogromno podpisov, več kot dovolj za vložitev zakona, je težava v tem, da do njih nismo imeli dostopa. Do konca vikenda smo zbrali 4500 zgolj elektronskih podpisov, ki do nas še niso prišli,” pove Mojca Lukan, koordinatorica projekta zbiranja podpisov. Upravne enote morajo namreč elektronske podpise, da so ti veljavni, natisniti, ožigosati, podpisati in poslati na naslov inštituta. Maja Koražija, članica programskega odbora, razlog počasne obravnave podpisov na upravnih enotah med drugim najde tudi v pomanjkanju kadra.