Inštitut v likvidacijo

LJUBLJANA > Odlok o prenehanju inštituta je vlada sprejela že 28. februarja, saj je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v ljubljanskem kliničnem centru ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod. Z začetkom likvidacijskega postopka bo prenehalo delovno razmerje zaposlenim v inštitutu, je pred dnevi pojasnil minister za zdravje Aleš Šabeder.

Delo bo tako zdaj prevzel likvidacijski upravitelj, vlada je na to mesto imenovala Marka Zamana. Ta bo postopek likvidacije izvedel v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah.

1,869

milijona evrov je NIOSB prejel od države

336.367

evrov je porabil

Po ocenah bodo stroški likvidacije, denimo stroški dela likvidacijskega upravitelja, stroški dela zaposlenih, storitve in drugi materialni izdatki letos znašali 28.975 evrov, v letu 2020 pa 27.825 evrov.

Za svoje delovanje je NIOSB prejel zagonski denar iz proračuna, in sicer 1,868.904 evrov, 15. maja pa je razpolagal z 1,532.536 evri. Porabljenih je torej bilo 336.367,6 evra.

Po končani likvidaciji in plačilu obveznosti se bo preostali denar vrnil v državno blagajno, predvidoma naj bi ga ostalo 1,475.736 evrov. Premično premoženje zavoda se bo preneslo na ministrstvo za zdravje, prav tako bo ministrstvu prejelo v hrambo dokumentacijo zavoda.

Ideja, da bi rešitev za program otroške srčne kirurgije našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo nekdanjega ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017. Že pred tem je z mesta predsednika sveta zavoda odstopil Igor Gregorič, saj da so bile blokirane vse možnosti, da bi udejanjili projekt inštituta, ki ni nikoli zares zaživel.

Program otroške srčne kirurgije danes tako izvajajo v ljubljanskem UKC, v centru za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami.