Interventni ukrep še pred novim letom?

LJUBLJANA> V največji stranki v novem sklicu državnega zbora Pozitivni Sloveniji so povedali le, da interventni zakon podpirajo in da se bodo zavzemali, da bo sprejet in uveljavljen do 1. januarja 2012.

SDS želi dogovor s socialnimi partnerji

Pri odgovorih so bili skopi tudi v SDS. V stranki so zapisali, da je njihovo stališče do interventnega zakona znano. Rešitve, ki se predlagajo ali sprejemajo v času do oblikovanja nove vlade, pa ne smejo poslabšati možnosti, da se doseže dogovor s socialnimi partnerji in se s 1. januarjem zamrznejo nekateri proračunski izdatki, so zapisali. V SDS ob tem poudarjajo, da pokojnine niso proračunski izdatek.

SD: Sprejem je možen pred koncem leta

V SD ocenjujejo, da bi bil sprejem interventnega zakona pred iztekom leta možen. Podpredsednik SD Patrick Vlačič je navedel, da bi bilo pri tem najbolje, da bi pobuda za sprejem zakona prišla iz vrst političnih strank, ki bodo v novem mandatu zastopane v državnem zboru. Ker pa poslanci ne morejo vlagati zakonov po nujnem postopku, bi formalni predlagatelj še vedno morala biti vlada v odhajanju. Zato bi bilo primerno, da bi bilo soglasje za sprejem zakona doseženo v vrstah novega sklica državnega zbora, pri čemer bi morala pobudo po mnenju SD prevzeti stranka, iz vrst katere bo novi mandatar. “Temu primerno smo pripravljeni podpreti predlog zakona tudi, če ga bo v proceduro vložil kdo drug in hkrati zastopamo stališče, da je bila vsebina interventnega zakona, kot jo je predlagala odhajajoča vlada, primerna,” je pojasnil Vlačič.

Virant: Samo z zadostno podporo sindikatov

V stranki Državljanska lista Gregorja Viranta so povedali, da bodo interventni zakon podprli, če bo dobil zadostno podporo tudi pri sindikatih in če bo jasno, da gre za začasen ukrep, ki bo vladi omogočil čas za pripravo celovitega predloga rebalansa proračuna. Podpora stranke ne bo odvisna od tega, kdo ga bo predlagal, so dodali. “Ali je zakon možno sprejeti pred koncem leta, pa bo seveda odvisno tudi od stališč drugih strank, ki pa jih ne moremo predvideti,” so pojasnili. Da bi sami predlagali interventni zakon, v stranki ne razmišljajo, saj je to naloga tistih, ki so napisali predlog.

V Desusu so pripravljeni na kompromise

V stranki Desus prav tako menijo, da je interventni zakon mogoče sprejeti pred koncem leta, če ga bo podprlo dovolj parlamentarnih strank, vložiti pa bi ga morala ena od najmočnejših strank. Po besedah predsednika stranke Karla Erjavca o vložitvi zakona stranka ne razmišlja, takšnega, kot je predlagan, pa ne bi podprli. “Treba je zaščititi upokojence, ki imajo najnižje pokojnine, da jih intervencijski zakon ne bi prizadel,” je pojasnil in dodal, da so pripravljeni na določene kompromise, “zlasti s tistimi, ki mislijo prevzeti vodenje vlade”.

V SLS le, če bo intervencija povsod

V SLS menijo, da je treba interventni zakon sprejeti še pred novim letom, vložiti pa ga mora poslanska skupina največje parlamentarne stranke. Predsednik SLS Radovan Žerjav napoveduje, da bo njihova poslanska skupina predlog zakona vsekakor podprla, če bo le “dosledno zmanjšal odhodke tako, da se bo z zakonom dejansko interveniralo povsod, ne pa le na nekih postavkah, pri drugih pa ne”. Napovedal je tudi, da bo SLS aktivno sodelovala v vseh razpravah parlamentarnih strank na to temo.

V NSi menijo, da je interventni zakon možno sprejeti še pred iztekom leta. Sami o morebitni vložitvi predloga zakona ta trenutek težko razmišljajo, saj se je stranka pravkar vrnila v državni zbor. Lahko pa ga vloži vlada v odstopu ali katera druga poslanska skupina, predlagajo. Ne glede na to, kdo bi predlog podal, pa bi ga podprli, saj je nujen, pri čemer poudarjajo, da morajo biti rešitve usklajene s socialnimi partnerji.

STA