Interventni zakon za zdravstvo potrjen

LJUBLJANA > Zakon med drugim spreminja najnižjo prispevno stopnjo za samostojne podjetnike, ki bodo sedaj prispevek plačevali od 60 odstotkov povprečne plače. Po izračunih bi to za samostojne podjetnike, ki si izplačujejo minimalno plačo, trenutno pomenilo zvišanje s 105 na dobrih 123 evrov mesečno.

Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje se bodo po novem plačevali tudi od avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava, in sicer v višini 6,36 odstotka. Spreminja se višina prispevka za tiste zavarovance, ki si ga sami plačujejo. Ta se bo povišal s 14,17 evra na 22,72 evra.

Prav tako zakon zvišuje prispevne stopnje za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen z 0,30 odstotka na 0,53 odstotka za popoldanske samostojne podjetnike pa tudi delavce po pogodbah, kjer bo treba prispevke plačati od vsakega posameznega plačila za opravljeno delo.

Evropska direktiva

Z novelo zakona se tudi prenaša evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red. Slovenija bi morala tako kot ostale države EU do danes implementirati direktivo, a bo rok zamudila. Vseeno bo ena izmed prvih držav EU, ki bo direktivo sploh prenesla v svoj pravni red, težav pri uveljavljanju pravic bolnikov pa zaradi te zamude ni pričakovati.

V skladu z določbami zakona bodo morale prostovoljne zdravstvene zavarovalnice do 30. junija 2014 v celoti nameniti dosedanje neporabljene dobičke za izvajanje dopolnilnega zavarovanja.

Zakon začne veljati dan po objavi v uradnem listu, določbe o povišanju prispevnih stopenj pa 1. februarja 2014.

Letni izplen na račun tega zakona je sicer bistveno skromnejši od izhodiščnih pričakovanj. V prvi različici predloga zakona so bili ukrepi težki okoli 100 milijonov evrov.

Želeli so uvesti obvezo plačevanja prispevka po načelu “vsak dohodek šteje”, torej od avtorskih pogodb ter ostalih pogodb civilnega prava, pa tudi od dividend, sejnin, prejetih najemnin itd. Želeli so tudi dvigniti minimalni mesečni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje samostojnih podjetnikov na količnik 1,5 minimalne plače.

Več predlogov je padlo v vodo

Predvsem slednji ukrep ni naletel na odobravanje koalicijskih DL in SD, pa tudi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Po nekoliko milejšem predlogu, po katerem bi samostojni podjetniki mesečno v zdravstveno blagajno odšteli najmanj 132 evrov, pa je nasprotovanje v koaliciji ostalo le pri DL. Zaradi različnih mnenj v koaliciji je prav tako v vodo padel predlog, da bi prispevek plačevali tudi od kapitalskih dohodkov, so pa ostali ukrepi obprispevčenja avtorskih in ostalih pogodb, kar so danes tudi potrdili v DZ.

Čeprav je minister Tomaž Gantar pričakoval finančne učinke zakona že v letošnjem letu, se je zaradi težav v koalicijskem usklajevanju sprejemanje zakona kljub nujnem postopku obravnave tako zavleklo, da bodo zakon na prihodke v zdravstveni blagajni vplival šele prihodnje leto.

Ko so se v koaliciji uskladili predvsem glede višine najnižjega prispevka za samostojne podjetnike, so v parlamentarno obravnavo poslali zakon, ki bi bil na letni ravni težek 42 milijonov evrov. Nato pa so ta znesek še dodatno znižali za skoraj sedem milijonov evrov s tem, ko je bilo na matičnem parlamentarnem odboru sprejeto koalicijo dopolnilo, da se mesečni prispevek za tiste zavarovance, ki si ga plačujejo sami, poviša s 14,17 evra na 22,72 evra, ne pa na 31,81 evra, kot je bilo sprva predlagano. Tako se bo v zdravstveno blagajno letno dodatno steklo približno 36 milijonov evrov.

Težav še en bo konec

Kljub temu pa tudi ta “finančna injekcija” ne bo rešila težav zdravstvene blagajne v prihodnjem letu. V letu 2014 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvidoma beležil 151,2 milijona evrov več odhodkov kot prihodkov. Del tega nameravajo rešiti se ponovnim zamikom plačil na leto 2015 v višini 48,7 milijona evrov, del z neusklajevanjem cen zdravstvenih storitev z inflacijo. Kljub temu pa bi potem ob dodatnih prihodkih na račun interventnega zakona ostalo še več kot 50 milijonov evrov, ki jih bo treba pokriti, da zavod v prihodnjem letu posloval izravnano.

Ostri kritiki zakona so ves čas ostali predvsem v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Posredovala je tudi varuhinja človekovih pravic, ki je opozorila na vprašanje upravičenosti za povračilo stroškov spremstva otrok, ki se zdravijo v tujini. Minister Gantar je danes zatrdil, da se z zakonom v nobenem primeru ne posega v pravice otrok do spremstva.

STA